Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Laikinja Pauline-Marie Jaricot je bila prepričana, da lahko s skupno molitvijo in še tako majhnim dobrim delom po vsem svetu delimo Božjo ljubezen. Njeno življenje bodo otroci spoznavali tudi prek letošnjega adventnega koledarja, ki ga pripravlja Misijonsko središče Slovenije.
Rodila se je leta 1799 kot najmlajši otrok v premožni francoski družini s sedmimi otroki. Njen oče je bil lastnik tovarne za pridelavo svile. Takratna družba je bila zaznamovana s francosko revolucijo, odraščala je v bogastvu in visoki družbi.
Pri 17 se je posvetila Bogu
Po hudem padcu, ki je vplival na njeno gibanje in govor, in materini smrti se je pri 17 letih odločila, da se bo posvetila Bogu in naredila zaobljubo čistosti. Posvečala se je skrbi za najranljivejše. Vsak dan je delala z revnimi ljudmi in v bolnišnici spremljala umirajoče.
V letih 1819 in 1820 se je v polnosti posvetila pomoči misijonarjem. Po zaslugi svojega brata Philéasa, ki se je pripravljal za misijonarja na Kitajskem, se je seznanila s potrebami v misijonih. Med sorodniki in prijatelji je začela s t. i. akcijo Paulininih penijev. Njen načrt je bil oblikovati skupine po 10 ljudi, pri čemer bi vsak posameznik oblikoval drugo skupino po 10 udeležencev in tako naprej, vsak od njih pa bi na teden prispeval en peni za potrebe misijonov.
Iz teh začetkov se je pozneje oblikovala Družba za širjenje vere, ki je bila uradno ustanovljena 3. maja 1822 v Lyonu. Pauline-Marie je imela takrat le 23 let.
Stoletje pozneje, 3. maja 1922, je papež Pij XI. združenju podelil papeški naziv. Osrednjo pisarno so prenesli v Rim, da bi tesneje sodelovali s Kongregacijo za evangelizacijo ljudstva pri pospeševanju misijonskega dela.
Živi rožni venec
Približno leto pozneje po ustanovitvi Družbe je oblikovala še eno združenje in ga poimenovala Živi rožni venec. Temelji na ideji, da se skupina posameznikov zaveže, da bo vsak od njih vsak dan zmolil desetko rožnega venca, skupaj pa bodo tako vsak dan zmolili vse dele rožnega venca. Združenje danes podpira okoli 11 milijonov podpornikov po vsem svetu.
Bila je tudi misijonarka v svoji okolici. Okoli leta 1845 je kupila neko tovarno, vključno z zgradbo ob njej, in tako priskrbela stanovanja delavcem in njihovim družinam. Želela je prikazati model krščanske družbene reforme. V bližini je dala zgraditi šolo in kapelo. Na žalost pa so nad objekti bdeli nepošteni ljudje in projekt je kmalu propadel.
Kljub bogastvu, v katerem je odraščala, je Pauline-Marie leta 1862 umrla v revščini. S svojim življenjem dokazuje, da lahko prav vsak prispeva svoj kamenček v mozaik vesoljne Cerkve.
Na njeno priprošnjo rešena deklica
22. maja letos je bila razglašena za blaženo. Na slovesnosti v Lyonu je bila prisotna tudi 13-letna Mayline, ki je ozdravela na priprošnjo blažene Pauline-Marie Jaricot.
Leta 2012, ko je imela Mayline tri leta, se je pri hranjenju začela dušiti s koščkom hrane in padla v komo. Odpeljali so jo na oddelek za intenzivno nego v Lyonu. Zdravniki so dekličinim staršem predlagali, naj jo zaradi nepopravljive poškodbe njenih možganov izklopijo z aparatov, ki so jo ohranjali pri življenju.
Sočasno sta družinski znanki predlagali, da začnejo moliti devetdnevnico k Pauline-Marie Jaricot. Nekaj tednov pozneje se je začelo Maylinino stanje izboljševati in sčasoma je popolnoma okrevala. Dekletov oče Emmanuel je čudež opisal v knjigi Rešena s čudežem (Sauvée par un miracle).
Molitev blažene
Pauline-Marie Jaricot je avtorica spodnje molitve, ki so jo našli in objavili po njeni smrti:
Moje upanje je v Jezusu, moj edini zaklad je križ. Vedno bom slavila Gospoda, njegova slava bo v mojih ustih. Častim voljo svojega Boga. Kaj mi je mar, o ljubljena Božja volja, če mi vzameš vse zemeljske dobrine, ugled, čast, zdravje in življenje; kaj mi je mar, da me spuščaš v globino ponižanj. Mar ni pomembno, da najdem skriti ogenj Tvoje nebeške ljubezni?
Kako srečna bi bila, če bi lahko umrla Zate in za svoje bližnje. Jezus, duhovnik in žrtev, združujem daritev svojega življenja in križ, ki ga nosim, s tvojo krvjo, prelito zame. Zatekam se v Tvoje rane in od Tebe pričakujem vso moč. Moje srce je pripravljeno, o Gospod, moje srce je pripravljeno. Vse želim storiti za Tvojo večjo slavo. Ko pride najvišji trenutek, se zanašam na Tvojo moč in ne na svojo. Svoje upe sem položila v Tvoje usmiljenje.
