Mater Terezijo sem poznal, priznava filmski ustvarjalec, vendar ne na ta način

David Naglieri, ki že vrsto let dela v katoliških medijih, je dobro poznal zgodbo matere Terezije. Toda v primerjavi s tem, kaj vse je izvedel, ko je o njej posnel dokumentarni film ob 25. obletnici svetničine smrti, je ugotovil, da je bilo njegovo znanje nekoliko površno.

Ko je film z naslovom Mati Terezija: nihče nima večje ljubezni sredi septembra prišel v ameriške kinematografe, je Naglieri sveto mater Terezijo bolje spoznal z najmanj treh pomembnih vidikov.

Eden od teh vidikov je povezan z najmlajšimi generacijami, ki jim materialno gotovo ničesar ne primanjkuje, čeprav se bo svet matere Terezije spominjal kot ostarele žene z globokimi gubami na obrazu, ki se je posvečala najbolj ubogim med ubogimi.

"Mislim, da ko recimo pogledamo razširjeno uporabo družbenih omrežij in vidimo, da so ljudje vse bolj osamljeni, opažamo vedno večjo osamljenost, vedno večjo stopnjo depresije med našimi mladimi – in mislim, da je to pogosto simptom te duhovne revščine, ki jo je prepoznala mati Terezija," je Naglieri dejal v enem od pogovorov za medije.

"Pogosto je govorila, da je največja revščina duhovna – osamljenost, ki jo je opazila v zahodnih državah, ki so bile materialno bogate." Namen filma Mati Terezija: nihče nima večje ljubezni je predstaviti svetnico novi generaciji, je pojasnil Naglieri, ki je napisal scenarij in film tudi režiral.

V eno uro in 55 minut dolgem dokumentarcu, ki je medijski projekt Kolumbovih vitezov, se igrani deli biografije matere Terezije prepletajo z obiski misijonark ljubezni po različnih krajih. Ker red sester, bratov in duhovnikov, ki ga je ustanovila svetnica, deluje po vsem svetu, je moral dokumentarec pokriti kar velik del sveta.

"Bili smo v Tijuani v Mehiki, kjer smo snemali njihovo delo z migranti in begunci," je povedal Naglieri, producent in medijski upravitelj pri Kolumbovih vitezih.

Druga spoznanja, ki jih je Naglieri, med drugim tudi prejemnik filmske nagrade emmy, dobil z delom pri tem projektu, prav tako govorijo o izkušnjah kristjanov na razmeroma bogatem Zahodu in ne o najbolj ubogih med ubogimi.

Delitve, s katerimi se Cerkev trenutno sooča, so po njegovih besedah povezane z napetostmi v odnosu do pravičnosti in usmiljenja. Mati Terezija je dala dober zgled, ki kristjanom v tem pogledu lahko zelo koristi, je prepričan filmski ustvarjalec.

"Mati Terezija je resnično velika priča za to generacijo v smislu, da je bila ta popolna mešanica in popolna združitev pravičnosti in resnice na eni strani ter ljubezni in usmiljenja na drugi," je dejal Naglieri.

"Mislim, da se veliko sporov, ki obstajajo znotraj Cerkve, pa tudi v širši družbi, pogosto vrti ravno okoli tega … kje stojiš na tej meji med pravičnostjo in ljubeznijo, usmiljenjem in resnico."

Mati Terezija zagotovo ni bila oseba, ki bi se izogibala posredovanju težkih resnic. V filmu so prikazani deli njenega nagovora ob prejemu Nobelove nagrade za mir leta 1979.

Toda po Naglierijevih besedah je veliko ljudi, s katerimi se je pogovarjal za svoj film, povedalo, da je bila največja vrlina matere Terezije usmiljenje.

"Zato menim, da je v številnih pogledih svetnica za naš čas," je prepričan Naglieri. "Resnično je predstavljala popoln zgled, kako lahko ohranjamo resnice Cerkve, kako smo lahko močni, pogumni, obenem pa na povsem uravnotežen način izražamo Božje usmiljenje in Božjo ljubezen."

In končno, njen zgled evharistične pobožnosti, ki ga še vedno udejanjajo misijonarke usmiljenja v samostanih po vsem svetu, pa je tudi zgled, ki nagovarja Cerkev v Združenih državah Amerike, ki zdaj vstopa v večletni projekt "evharistične prenove".

"Mati Terezija je trdno verjela, da je isti Kristus, ki je skrit v evharistiji, tudi Kristus, ki je skrit v ubogih," je dejal Naglieri. "V njeni veri in duhovnosti sta bila ta dva dejavnika neločljivo prepletena."

Film poudarja željo matere Terezije, da bi bili njeni samostani znani kot tabernaklji – kjer Jezus Kristus živi v evharistiji in od koder Njegova ljubezen teče na ulice, da bi ozdravila revne in zlomljene.

Naglieri je še dejal:

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.