Dali so ji tri odstotke možnosti za preživetje. Danes Megan navdušuje s prvimi besedami

Cassy Gray so dejali, da za njeno hči tako rekoč ni upanja, da bi se rodila živa. Dali so ji le tri odstotke možnosti. Tudi če bi preživela, ne bi živela dolgo. 36-letno mamico s Škotske so zato spodbujali, naj nosečnost prekine.

"Že od vsega začetka sva bila jasno odločena, da ne bova midva postavljala pike. Ona je čudež," je Cassy povedala za časopis The Scottish Sun. "Zelo sem si želela otroka in odločila sem se, da ga prepustim Božjim rokam, in zelo sem hvaležna, da sem tako storila," je povedala za Daily Record.

Punčka Megan je porod preživela in danes ima dobro leto in pol. Besede njene mame so preproste, a neposredne, in v sebi nosijo moč zdravega razuma: nisem gospodarica ne življenja ne smrti moje hčere.

Leta 2020, ko je bil ves svet potopljen v pandemijo, sta se v Fraserburghu na Škotskem Gray in  Zander Whyte morala soočiti z zapleteno nosečnostjo. V 12. tednu nosečnosti je ultrazvok pokazal, da ima dojenček številne okvare in naj bi bil zato "neustrezen za življenje".

Sprednji možgani, ki urejajo miselne procese, čustva in motorične sposobnosti, se niso razdelili v dve polobli, kot bi se morali, in so se nehali razvijati. Zdravniki so Grayevi jasno predlagali, naj splavi. Oba z možem sta to odklonila zaradi že omenjenih razlogov: dojenček bo živel ali umrl naravne smrti, kot bo hotel Bog. Gotovo v tisti težki in čustveno nabiti situacijo ni bilo lahko biti odločen pred avtoriteto zdravnikov.

Napaka pri embriološkem razvoju možganov ima zapleteno ime: holoprozencefalija. Že peti teden nosečnosti so se možgani nehali razvijati. Pet dni pred porodom je ultrazvok nakazoval še slabšo podobo: odprte rane na obrazu, pomanjkanje ličnic in izbuljene oči.

V primeru male Megan je rojstvo pomenilo konec zloveščih napovedi in vidno navzočnost iz mesa in krvi. Čeprav je imela le tri odstotke možnosti, da se rodi živa, je bilo to dovolj. Njena mama je za časnik The Herald povedala: "Ko se je rodila, me jo je bilo strah pogledati, ker so mi naslikali tako grozno sliko. Vedela sem, da jo bom ljubila, vendar nisem vedela, ali mi bo všeč njena zunanjost." A takoj, ko se je rodila, je otrokovemu očetu rekla: "Nič ji ni." "Danes ne morem verjeti, kakšno moč je imela Megan v sebi. Ves čas se samo smeje in vse ji je v veselje."

Fotografije Megan, ki jih na Facebooku deli njena mamica, kažejo čudovito deklico z nasmehom, ki bi omehčal še tako trdo srce. A kljub temu za starše gotovo ni bilo lahko sprejeti teže trpljenja, ki je prišlo skupaj z darom njenega življenja. Megan je slepa, ima tri ledvice, epilepsijo in redko obliko diabetesa, ki povzroča neravnovesje telesnih sokov.

Dojenčica zato zahteva nenehno nego. Ponoči Megan prejema kisik, morali so ji operirati tudi nos, da so ji sprostili dovod zraka. Gre torej za zelo krhko bitjece.

Kljub temu so septembra 2021 presenetili z novico, da je kljub slabim napovedim pri letu in pol Megan začela govoriti. Nekega jutra je preprosto rekla: "Mama."

Cassy Gray je opisala, kako se je zgodilo: "Bilo je zelo čustveno, ker nisem mislila, da jo bom kdaj slišala to reči. Zjutraj je Megan običajno zelo zgovorna. Bolj ali manj brblja ali nerazločno vpije. Potem pa naenkrat zaslišim: 'Mama, mama!' Kot bi želela, naj vstanem." Herald ob tem dodaja, da je nekaj dni pozneje začela govoriti tudi "nana" v veselje njene babice Alexandre.

Neverjetni glasovi, kakršen je Meganin, ki jih svet želi utišati, nas vabijo, da se prebudimo v resnici.

Nevrolog iz Glasgowa je Cassy vprašal, ali se Megan lahko smeji, in ko mu je pritrdila, ji je razložil, da je za smejanje potrebno več možganskih opravil kot za marsikatero drugo stvar.

Morda si je dobro zapomniti, da se morajo možgani precej potruditi, da se lahko nasmejimo. Je pa to dober znak za Megan, saj kaže na možganske zmožnosti, ki si jih zdravniki niso zamišljali. Zanimivo si je predstavljati, kaj se zgodi v možganih, da pride do nasmeha. Za starše je vesel obrazek nedvomno močno znamenje. Smeh je torej podvig in pogled te malčice nas opominja, da je največ, kar lahko storimo, da ostanemo trdni pred skrivnostjo življenja.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.