Življenje, smrt in vera. Kako se z otrokom pogovoriti o minljivosti

Pred dnevi me je hčerka vprašala, zakaj preganjam nadležnega komarja. Igrivo sem ji odvrnil: "Pošiljam ga na novo pustolovščino!" Toda ko je komar odšel na srečanje s svojim stvarnikom, sem pomislil, kako bi ji pojasnil, da so bile tudi ribe, ki jih tako radi jemo, nekoč žive, ali da včasih posekamo drevesa, ker niso več živa.

Ko hčerki pripovedujem zgodbe o njenih starih starših, me pogosto vpraša, kje so in zakaj ne pridejo na obisk. Zato je res pomembno, da se z otroki pogovarjamo tudi o smrti.

Pogovor o smrti z vašimi najmlajšimi se morda zdi zahteven, vendar je pomemben del tega, da otrokom pomagamo razumeti življenje – pa ne le človeško, temveč življenje kot celoto. Ponujam vam nekaj nasvetov, kako se te občutljive teme v pogovoru z otroki lotiti na naraven, pomirjujoč in razmeroma enostaven način.

Otroci so naravno radovedni glede sveta, ki jih obdaja. Pri razlagi življenja in smrti si lahko pomagate z naravo. Če vas otrok recimo vpraša o piščancu, ki ga ravno strežete za kosilo, lahko rečete: "Ta piščanec je živel na kmetiji, zdaj pa nam pomaga, da se bomo nahranili in okrepili."

Nekaj podobnega lahko rečete, če v vaši soseski posekajo drevo: "To drevo je imelo dolgo življenje in čas je bil, da se je poslovilo. To pomeni, da lahko na njegovem mestu posadimo novega in mu pomagamo, da bo tudi to zraslo v močno in zdravo drevo."

Pomembno je, da smo iskreni, vendar moramo biti tudi obzirni, svoje besede moramo izbirati modro in nežno. Ko me je hčerka povprašala o komarju, sem zamudil odlično priložnost, da bi ji na preprost način predstavil pojma življenja in smrti.

Lahko bi bil nekoliko bolj jasen in morda rekel nekaj takega: "Komarju sem moral pomagati, da je šel stran, saj nas njegov pik lahko srbi, zaradi njega lahko celo zbolimo. Zaradi komarjevega pika ne želimo zboleti, zato sem ga moral poslati na novo pustolovščino." Ta preprost odgovor bi ji morda pomagal (vsaj nekoliko) razumeti pojem smrti, ne da bi jo ta obremenjeval.

Pojem nebes in večnega življenja lahko otrokom pomagamo razumeti tudi z zgodbami o ljubljenih osebah. To je resnično pomembno, kadar govorimo o starih starših, ki so že umrli. Otrokom povejte, da so njihovi stari starši v nebesih. Ne bodo nas več obiskovali, toda njihova ljubezen bo vedno z nami. Tako bodo lahko na pomirjujoč način premišljevali o poslednjih rečeh.

Povsem naravno je, da imajo otroci (pa tudi odrasli) veliko vprašanj, povezanih s smrtjo. Spodbujajte jih k vprašanjem in jih takrat, ko jih zastavijo, pomirite z ustreznimi odgovori. Naj vedo, da vas lahko vprašajo karkoli, vi pa se boste vedno potrudili, da jim odgovorite; naj vedo, da ni nič narobe, če so žalostni ali zmedeni; zavedati se morajo, da je smrt naravni del življenja in da nas naša vera uči, da je to prehod v nov način življenja z Bogom.

Tudi molitev in vera lahko otrokom pomagata razumeti smrt in se z njo soočiti. Skupaj molite za svoje bližnje, ki so že pokojni, in prosite Boga, naj skrbi zanje, vam pa pomaga, da boste pogosto čutili njihovo navzočnost. To bo ne le utrdilo vere v občestvo svetih, temveč bo vsem skupaj nudilo resnično tolažbo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.