6 načinov za spodbujanje dejavnega poslušanja pri otrocih

Kot starši in skrbniki moramo pri otrocih spodbujati veščine dejavnega poslušanja, saj so te temeljnega pomena za njihov socialni, čustveni in akademski razvoj. Dejavno poslušanje otrokom ne pomaga le pri učinkovitem sporazumevanju, temveč tudi pri vzpostavljanju empatije in razumevanja v odnosih z drugimi.

To je spretnost, ki se žal ne poudarja dovolj v današnji kulturi, v kateri veliko ljudi hitro izrazi svoje mnenje, ne da bi prisluhnili, kaj se v resnici dogaja.

Da bi svojim otrokom privzgojili navado poslušanja že v zgodnjem otroštvu, vam ponujamo šest igrivih načinov, ki izhajajo iz katoliških naukov o sočutju in pozornosti ter otroke spodbujajo, da postanejo odlični poslušalci.

Organizirajte družinska pripovedovanja zgodb, na katerih vsak član izmenično podeli zgodbo. Spodbujajte otroke, naj pozorno poslušajo vsako pripoved, postavljajo vprašanja in se po koncu pogovarjajo o njeni vsebini.

Poudarite, kako pomembno je, da spoštujemo pripovedovalca, tako da mu posvečamo nedeljeno pozornost, kakor je tudi Jezus poslušal zgodbe tistih, ki jih je srečeval.

Z otroki se odpravite na "sprehode s poslušanjem" zunaj doma in jih spodbudite, da so pozorni na zvoke, ki jih obkrožajo. Med sprehodom po naravi jih spodbudite, da prepoznajo različne zvoke, kot so žvrgolenje ptic, šumenje listja ali oddaljen promet. Spodbujajte jih, naj zaprejo oči in se osredinijo zgolj na poslušanje, s čimer bodo spodbujali pozornost in posluh za svet okoli sebe, kakor je počel Jezus v trenutkih molitve in premišljevanja v naravi.

Priredite lov na iskanje Svetega pisma s pomočjo svetopisemskih odlomkov. Po hiši ali dvorišču skrijte kratke odlomke iz Svetega pisma ter otroke izzovite, naj jih najdejo in glasno preberejo. Nato se pogovorite o tem, kaj posamezni odlomki pomenijo in kako so povezani z njihovim življenjem. Spodbujajte dejavno poslušanje, tako da otroke povabite, naj premislijo o svetopisemskih sporočilih, s čimer boste spodbudili globlje razumevanje Božje besede.

Otroke vključite v zabavno igro "zrcalnega poslušanja", v kateri izmenično zrcalijo besede in čustva drug drugega. En otrok govori, drugi pozorno posluša, nato pa zamenjata vlogi. Spodbujajte jih, naj ne razmišljajo le o izrečenih besedah, temveč tudi o čustvih, ki se skrivajo za njimi, ter tako spodbujajo empatijo in razumevanje v odnosih z drugimi. Jezus nam je dal zgled za to s sočutnim poslušanjem vseh, ki jih je srečeval.

Otroke povežite v pare kot molitvene partnerje in jih spodbudite, da prek molitve drug z drugim delijo svoje misli, občutke in namene. Naučite jih dejavno prisluhniti partnerjevi molitvi in se nanjo odzivati s potrditvami ali dodatnimi molitvami za njihove namene. Ta praksa krepi njihov odnos z Bogom, poleg tega pa tudi neguje njihovo sposobnost pozornega poslušanja in podpiranja drugih, pri čemer se znova odraža Jezusova ljubeča in sočutna narava.

Določite čas za redne družinske kroge poslušanja, v katerih ima vsakdo priložnost govoriti brez prekinitev, drugi pa ga spoštljivo poslušajo. Uporabite "govorno palico" ali kakšen drug predmet, s katerim boste označili, kdo je na vrsti za govorjenje, ter tako v pogovoru spodbujali občutek reda in spoštovanja.

Spodbujajte otroke, naj delijo svoje misli, občutke in izkušnje, obenem pa poudarite pomen dejavnega poslušanja z vzdrževanjem očesnega stika, prikimavanjem in postavljanjem premišljenih vprašanj. Z ustvarjanjem varnega in podpornega prostora za odprto komunikacijo se otroci naučijo pozorno in empatično poslušati ter tako krepijo medsebojne odnose ter svoj osebni odnos z Bogom.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.