Otroci so zanjo velik navdih, saj znajo živeti v trenutku in se po padcu vedno znova poberejo

Estera Burgar je diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok in to delo opravlja deseto leto. Trenutno dela z mlajšimi, jasličnimi otroki, ki jo navdihujejo na vsakem koraku.

Njeno drugo srčno področje pa je pomoč z umetnostjo, zato se je odločila, da opravi študij tudi na tem področju.

V zadnjem času je odkrila še tretje veselje, saj si je s pomočjo bližnjih iz neizdelanega podstrešja uredila stanovanje, ki ga počasi ureja, opremlja in dekorira, kot ji poželi srce. Proste trenutke si rada obarva športno ali ustvarjalno.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Sem velika ljubiteljica morja in poletja, tako so moja idealna jutra poleti, ko se v svojem avtu zbudim nekje ob morju. V vsakdanu pa so idealna jutra tista, ko si pred odhodom v službo vzamem čas za ples, jutranjo kavo in zapisovanje misli, načrtov, idej, hvaležnosti …

2. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Evharistija, slavljenja, dobri pogovori in Božja beseda so nekaj, kar me odpira za duhovnost. Najboljša duhovna hrana zame pa je občudovanje in čudenje malim stvarem. Če si dovolim videti, me na vsakem koraku spremlja ogromno malih, pa v resnici velikih darov, ki v moje življenje prinašajo lepoto in ljubezen.

3. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
Z leti sicer vse manj, a vsekakor se mi dogaja, da službo nosim s seboj tudi po svojem delovnem času. Velikokrat pri teh zgodbah, ki jih nosim s seboj, opazim, da me popolnoma prevzamejo, z njimi se poistovetim in pomaga, če se spomnim, da vzgojiteljica Estera ni vse, kar sem, ampak so enako pomembne tudi druge vloge mojega življenja.

Tako si dovolim, da vlogo vzgojiteljice pustim v vrtcu in v prostem času polno živim druge vloge in odnose. Sicer pa so super tudi toplejši meseci, ko grem v službo in iz nje s kolesom. Veter v laseh hitro zbistri misli in sprosti telo.

4. Izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Težko izberem eno, ker se mi zdi, da je življenje prav v vsakem obdobju skrbni učitelj. Morda je bilo to obdobje, ko sem se popolnoma izčrpala in se pozneje soočila s tem, da ni telo izdalo mene, ampak da sem jaz dolgo časa izdajala in zanikala samo sebe.

Ta izkušnja je bila ena prelomnih točk v mojem življenju. Začela mi je odpirati pogled na to, da nisem žrtev lastnega telesa in življenja, ampak da sem ta, ki mora sprejemati odgovornost za svoje življenje in ga zares v polnosti živeti. Ampak to je bil res začetek tega potovanja. Potovanja, na katerem sem še vedno in ki ves čas ponuja lekcije za učenje.

5. Ste vzgojiteljica v vrtcu. Kateri trenutki pri delu in sobivanju z otroki vas najbolj navdihujejo?
Trenutno delam z mlajšimi, jasličnimi otroki in najbolj navdihujoče je opazovati, kako otroci naredijo prve korake, povejo prve besede, doživijo prvi sneg, kako se začnejo učiti umetnosti kreganja, preizkušanja meja, kako se stkejo prve simpatije, kakšno veselje in ponos doživljajo ob tem, ko si znajo sami obuti čevlje itd. Tako smo spet pri malih, velikih radostih.

6. Področje, s katerim se ukvarjate, je tudi pomoč z umetnostjo. Na kakšne načine umetnost v vseh oblikah vpliva in pomaga otrokom, s katerimi delate?
Umetnost je lahko terapevtska že sama po sebi, lahko pa jo namensko uporabljamo kot obliko pomoči ali terapije. Ker me je prvo spremljalo že vse moje življenje, sem se pred sedmimi leti odločila še za študij pomoči z umetnostjo.

V predšolskem obdobju prek pomoči z umetnostjo razvijamo dobro samopodobo otrok, socialne veščine, vzpostavljanje odnosov, zaznavanje čustev, čustveno regulacijo itd. Otrokom omogoča izražanje in doživljanje čustev skozi tretji element (ples, likovni izdelek, dramsko vživljanje v vloge itd.), kar je otroku veliko lažje kot neposredna komunikacija o čustvih, težkih izkušnjah itd.

Sicer pa pomoč z umetnostjo zelo rada uporabim tudi pri delu z odraslimi. Prav lepo so jo sprejele tudi različne skupine žensk, najstnikov in mladih v poklicih. Trenutno pa vsebine s tega področja delim tudi skozi projekt Mala vas.

7. Pred kratkim ste se lotili temeljite prenove podstrešja, ki ga sedaj počasi urejate. Kako umetnost in ustvarjanje, ki je pri takem hobiju gotovo prisotno, vpliva na vas?
Že sam proces prenove stanovanja je bil zame prav posebno obdobje v življenju. Fizično in psihično naporno potovanje, saj smo z družino večino del opravili sami, je bilo neka posebna življenjska iniciacija, za katero sem danes hvaležna. Hkrati pa sem se podala tudi na potovanje kreiranja in ustvarjanja ambienta stanovanja.

Večino časa izhajam iz občutij, za katera želim, da zaživijo v mojem domu, potem pa iščem elemente in postavitve, ki ta duh vnesejo v prostor. Zdi se, da se tudi prek tega še nekoliko bolje ali na novo spoznavam, predvsem pa mi to prinese mir in kreativni čas, ki me notranje bogati. Nikakor pa tukaj ne smem pozabiti čudovitih prijateljev, ki so najboljši svetovalci in sokreatorji tako življenja kot tudi doma.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
"Življenje ni tako resno." Velikokrat se na težek dan s pozornostjo "prilepimo" na težo in takrat se je lepo spomniti, da obstaja tudi še druga perspektiva pogleda na življenje.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Nimam posebnih večernih ritualov, najbolj umirjeni večeri pa so tisti ob knjigi in svečkah.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Biti ženska je lepo, ker je naše življenje večno potovanje med različnimi deli cikla, ki našemu življenju prinašajo pestrost, valovanje in raznolikost. Sama uživam v tem valovanju med toplo, divjo, močno in nežno žensko naravo. Najlepše pa se mi zdi naše poslanstvo, saj smo prinašalke življenja, prinašalke lepega.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.