“Dedek je umrl.” Kako otroku pomagati pri soočanju s smrtjo

Povedati otrokom, da je umrl nekdo od bližnjih družinskih članov, je za starše lahko zelo boleča naloga, še posebej takrat, ko se morajo ob tem soočati z lastnim žalovanjem. Stvar postane še težja, če so otroci še majhni in težko razumejo, kaj je smrt.

Kljub temu je pomembno, da se teh vprašanj z otroki lotimo na način, ki jim bo pustil čim manj travm in omogočil družini, da preboli najhujšo žalost ter primerno počasti spomin na pokojnega.

Če se morate torej s svojim malčkom pogovoriti o smrti bližnjega, vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih točk, ki so vam pri tem lahko v pomoč:

Otroku stvar predstavite zelo jasno in neposredno. Malčki morajo slišati preprost stavek, ki se jim bo zdel smiseln. Zato lahko rečete nekaj takega: "Žalostno novico imam. Včeraj je umrl dedek."

Ko mu novico sporočite, dajte otroku nekaj časa, da predela, kar ste mu povedali.

Za otroka je lahko velik vir tesnobe, ko sliši, da je umrl nekdo, ki mu je bil blizu. Če ljubljene osebe nenadoma ni več ob njem, lahko pomisli, da bo tudi on kar iznenada umrl. Zato je zelo pomembno, da ga pomirite s preprosto razlago, recimo: "Dedkovo srce je zbolelo in je nehalo delovati." Nato pa otroku zagotovite, da se to njemu ne bo zgodilo kar tako.

Pomembno je, da se zavedamo, kako se otroci na smrt odzivajo zelo različno. Medtem ko malčki morda ne bodo imeli veliko povedati, bodo nekoliko starejši otroci morda jokali, drugi se bodo zatopili v igro in novice nekaj časa ne bodo sprejeli, obstaja pa tudi možnost, da vas bodo zasuli z vprašanji. Poskusite nanje odgovoriti resnicoljubno in jasno, obenem pa jih pomirite z veliko objemi.

Najpomembnejše je, da otroku prisluhnete ter mu ponudite nekaj tolažbe in ljubezni. Povsem običajno je tudi, da pokažete svoja čustva, zato ne skrbite, če vas bodo videli razburjene.

Vedno je koristno, če lahko izrazimo svoja čustva, še posebej pri otrocih. Otroku lahko pomagate tako, da mu recimo rečete: "Razumem, če si žalosten. Tudi sama se počutim zelo žalostno, saj smo imeli dedka zelo radi in tudi on nas je imel rad."

Bodite pa pripravljeni, da se nekateri otroci morda ne bodo odzvali tako, kot bi pričakovali. Bodite odprti in jim prisluhnite v vseh fazah žalovanja in tudi pozneje.

Smrt v družini ima lahko pomembne posledice za vsakdanjo rutino, zato otroku vnaprej pojasnite vse morebitne spremembe. Če boste recimo morali ostati pri sorodniku in zanj poskrbeti, naj bo otrok seznanjen s spremembami, da bo povsem pripravljen in ga ne bo zajela tesnoba.

Pogrebi niso zgolj izjemno čustveni dogodki, pač pa vključujejo tudi nekatere neobičajne obrede, ki malčka lahko zmedejo ali vznemirijo. Zato je zelo koristno, če jim na kratko in razumljivo pojasnite, kaj se bo v tem času dogajalo. Pomembno je, da vedo, da bodo ljudje jokali, da bodo molili in da se bodo veliko pogovarjali o dedku.

Otroci se radi počutijo kot del dogajanja, zato jim bo morda v pomoč, če jim med pogrebno slovesnostjo dodelite določeno zadolžitev. Pri mlajših otrocih je to lahko nekaj preprostega, da recimo držijo kakšen cvet: dejavna vloga jih bo zaposlila in lažje se bodo osredinili na obred.

Ena od številnih lepot katolištva je vera v večno življenje. Zato lahko otroku pojasnite, da je dedek na zelo srečnem kraju, v nebesih pri Bogu, in da se lahko vsak dan obrne nanj s kratko molitvijo in dedek mu bo prisluhnil. Za malčke, pa tudi za odrasle, je to lahko zelo pomirjujoča misel!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.