Po sedmih posvojenih otrocih se jima je rodil še sin: “Ne bi si mogla zamisliti boljšega scenarija”

"Po pripovedovanju najine zgodbe ugotavljam, da se je veliko pomembnih stvari v naši družini zgodilo na božični dan," je ob koncu pogovora za poljsko izdajo Aleteie povedala Magda Olek, žena in mama osmih otrok, med njimi je sedem posvojenih.

Magdin mož Luka se pošali, da je glavna razlika med njima in večino drugih staršev ta, da doživljata starševstvo v obratnem vrstnem redu. Začela sta s tremi najstniki naenkrat in končala s plenicami – najmlajši sin je zdaj star eno leto in tri mesece. Samo Janek je njun "dojenček iz trebuha", ostali otroci pa so "iz srca", posvojeni.

Magda in Luka sta se poročila leta 2004. Magda je po izobrazbi germanistka in fotografinja, vendar že več let doma skrbi za otroke in dom. Luka je IT-strokovnjak in podjetnik.

Po letih neuspešnih prizadevanj, da bi Magda zanosila, sta začela razmišljati o posvojitvi. Ko sta se že odločila za ta korak, sta leta 2010 po zaslugi Magdine sestre, ki je kot prostovoljka delala v sirotišnici, spoznala najstnike, brata in sestro, ki so živeli tam: 15-letnega Sebastiana, 13-letno Paulino in 11-letnega Patrika.

Postala sta njihova "prijazna družina" – s tem izrazom imenujejo pare oz. družine, ki redno obiskujejo otroke, jih vabijo k sebi domov ob koncih tedna ali med počitnicami in z njimi vzdržujejo stike. "Nekoč sva jih vsak teden odpeljala k nama domov. Vsi smo bili veseli, a slovo v nedeljo zvečer je bilo strašno težko – žalost, otroški obrazi, prilepljeni na okna, ki so se poslavljali ... Nazadnje sva jih vprašala, ali bi radi, da postanemo družina," se spominja Magda.

To za nikogar ni bila lahka odločitev, niti za otroke, ki so se bali nove velike spremembe v svojem življenju. Prvi pogovor o tej možnosti se je odvil okoli božiča. Dobro se spominjata, da je v sobi stalo božično drevo.

Vzgoja treh najstnikov je bilo lepo obdobje, čeprav polno nenavadnih izzivov. Danes so najstarejši otroci že odrasli in delajo. Patrik že ima sina, tako da sta Magda in Luka postala (zelo mlada) stara starša.

"Najstarejši otroci dobro vedo, da imajo pri nas svoj dom. Sem pridejo, da delijo svoje veselje, pa tudi težave," pripoveduje Magda. Pogosto priskočijo na pomoč. Paulina občasno poskrbi za preostale otroke, da si starši lahko privoščijo kakšen oddih ob koncu tedna.

Tik pred božičem leta 2015 sta zakonca posvojila Gabriela, leta 2019 pa še Marijo. Sledil je še en izziv, ki ga nihče ni mogel predvideti. Med urejanjem postopkov posvojitve, ko je bila Marija v nujni oskrbi, so prejeli novico, da je dekličina biološka mati rodila še enega otroka, za katerega ni mogla skrbeti. Zakonca sta takoj predložila dokumente za posvojitev obeh otrok. S tem so se Magdine sanje, da bi skrbela za otroka že od samega začetka, uresničile. Malega Jožeta je prvič držala v naročju, ko je bil star le dva dni.

"Najina pot v starševstvo je bila polna težkih odločitev in dvomov. Vera v Ljubezen in prepričanje, da si vsak otrok zasluži dom, poln topline in varnosti, sta nama vlivala pogum," pravi Luka.

Tu pa se zgodba še ne konča. Leta 2021 je imela Magda sanje, da je noseča in bo rodila deklico Elizabeto. Dva dni pozneje so izvedeli, da se je rodila Marijina in Jožetova sestrica. Mama jo je poimenovala Elizabeta. "To je bilo za naju znamenje. Prej nisva razmišljala o posvojitvi še enega otroka, takrat pa sva začela razmišljati, da bi Eli sprejela v svojo družino," se spominja Luka. Za dokončno odločitev sta imela na voljo še nekaj časa, saj od otrokovega rojstva do začetka postopka posvojitve na Poljskem običajno mine vsaj pol leta.

Nekega dne sta se udeležila češčenja Najsvetejšega. Ko sta odhajala iz cerkve, je k njima pristopila prijateljica, ki je vedela za njune težave z neplodnostjo. Povedala je, da se ji je med molitvijo pred očmi odvrtel naslednji prizor: Luka stoji pred nebeško Materjo, ona pa mu v roke položi majhnega otroka. To sta vzela kot še eno potrditev, da se bo Elizabeta pridružila njihovi družini.

Dva meseca pozneje, na božični večer, je Magda možu povedala, da se počuti nekoliko neobičajno in da bo verjetno opravila test nosečnosti. Luka ji je prigovarjal, naj tega ne počne, saj bo, kot že tolikokrat prej, razočarana. Toda tokrat je test potrdil nosečnost. Po 17 letih zakona je Magda zanosila.

Prevevalo ju je neizmerno veselje, ob tem pa se jima je porajalo tudi vprašanje, ali bosta zmogla v svoj dom še vedno sprejeti tudi malo Elizabeto. Svoje skrbi sta prepustila Previdnosti. Sklenila sta, da bosta, če ju bodo poklicali s centra za socialno delo, deklico sprejela v družino. Spomladi naslednje leto sta res prejela klic. Elizabeta je prišla v družino en teden po Jankovem rojstvu.

"Vsi otroci vedo, kako so prišli v najino družino. To je za nas nekaj naravnega. Vsaka družina ima svojo zgodbo in ta je naša," pravi Magda.

Nekoč je eden od njunih otrok navdušeno komentiral, da ima v življenju veliko srečo, ker ima štiri matere. "Ena je Marija. Druga je mama, ki me je rodila. Tretja si ti, ker si me posvojila. In četrta je moja botra," pojasnjuje Magda.

Zakonca Olek ne marata, da ju kdo označi za heroja. "Najine izkušnje kažejo, da pri starševstvu ni treba iti po ustaljenih poteh in da vsaka srčna izbira pripelje do nečesa lepega in dragocenega. Včasih moraš potrpežljivo čakati na stvari, ki si jih želiš. Vendar teh let ni treba zapraviti. Najin prvorojenec se je rodil lani, ko sva imela že sedem otrok. Sama si ne bi mogla zamisliti boljšega scenarija," sklene Luka.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.