“V največje zadovoljstvo mi je, ko učenci doživijo trenutke uspeha” 

Manca Vesenjak je žena, mama in specialna pedagoginja, zaposlena kot učiteljica na OŠ Alojzija Šuštarja. Pravi, da jo prav te tri vloge najbolj izpolnjujejo in osrečujejo. Seveda je tudi še hčerka, vnukinja, sestra, teta in snaha, a razcvet teh vlog je na nek način že malo minil ali pa se znova vrne.

Z družino živijo na podeželju, zato prosti čas radi preživljajo okoli hiše, kjer so se letos znašle tudi kokoši in dve kravici pasme škotsko govedo. Da je veselje še večje, v svojo družbo radi povabijo sosede s svojimi otroki. Zelo rada ima tudi izlete, praznovanja, koncerte ali potovanja; za ta pravi, da še čakajo, da pridejo na vrsto.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealno je, ko se zbudim spočita in se lahko v miru uredim. Nisem pa jutranji tip, tako da visokih pričakovanj do jutranjega dogajanja niti nimam.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Nič določenega si ne rečem. Najbrž spet zato, ker nisem jutranja ptica.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
V prvi vrsti sem rada urejena, ker se sama tako boljše počutim in sem pri delu bolj produktivna. Mislim, da z urejenostjo tudi izkazujemo spoštovanje do drugih, zato sem rada lepo oblečena tako v službi kot tudi doma, ko sem z družino. Svojo ženstvenost rada izrazim tudi z oblekami, tako da me večinoma lahko srečate v obleki ali krilu.

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …
… z njo pride materinska ljubezen, ki je nežna in silovita hkrati. Materinstvo mi predstavlja izpolnitev mojih najglobljih sanj in želja. Pravi privilegij se mi zdi, da lahko od blizu in od samega začetka spremljam otroka ter sodelujem pri njunem formiranju.

5. Kako z možem ohranjata iskrico v zakonu?   
Na dnevni ravni z najinimi "internimi forami" in z uresničevanjem jezika ljubezni, ki velja za vsakega izmed naju. Enkrat mesečno pa organizirava varstvo za otroka pri mojih starših ali tastu, midva pa greva na zakonsko skupino in za tem na večerjo, pijačo ali kratek izlet.

6. Za sabo imate naporen dan, doma pa seveda čakajo zadolžitve z otrokoma, gospodinjstvom. Kako združujete materinstvo in poklicno življenje?
V službi se večinoma zares dobro počutim. Imam krasne sodelavce, ki mi ob izzivih takoj priskočijo na pomoč, tako da tudi naporni dnevi takoj izgubijo nekaj teže. Kadar je pa težkih situacij več, sem pa še posebej hvaležna za polurno vožnjo, ki me loči do doma. V tem času ponavadi uspem o stresnih situacijah v miru premisliti in jih odklopiti do naslednjega dneva.

Glavna prioriteta je zame družina in srečo imam, da si lahko delo v šoli precej svobodno organiziram (ter moža, ki si delo lahko prilagodi takrat, ko si ga jaz ne morem). Doma imamo po drugi strani takšno dinamiko, da gremo precej pozno spat, zato imamo po službi vsak dan še pet do šest ur družinskega časa.

Gospodinjstvo se zgodi, ko se otroka samostojno igrata ali ko se česa lotimo skupaj, sicer pa počaka (in se glede tega res prav nič ne sekiram).

7. Po poklicu ste specialna pedagoginja in vaše delo zajema veliko ukvarjanja z otroki. Kaj vam je pri tem v največje veselje pa tudi izziv?
Sama velikokrat rečem, da smo specialni pedagogi kot amortizer med učenci, učitelji, starši in učno snovjo. Spremljamo vse in se na vse odzivamo ter iščemo točke srečanja, kjer bo vsem deležnikom zadoščeno.

V največje zadovoljstvo mi je, ko učenci doživijo trenutke uspeha – dojamejo neko snov, dobijo dobro oceno, ko jih učitelj pohvali, ko se uspejo vključiti v družbo, ko s strategijami prelisičijo svoje primanjkljaje in napredujejo.

Zelo rada sem tudi sorazredničarka in res me veseli, kadar v našem razredu vlada dobro vzdušje. Prijeten izziv je vzgojni vidik dela v šoli, neprijetne izzive pa predstavljajo usklajevanje nesoglasij in nestrinjanj s starši, sodelavci in učenci.

Pregovarjanje z najstniki pa včasih pade v prvo, včasih pa tudi v drugo kategorijo izzivov.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ko sem slabe volje, si dovolim biti nekaj časa slabe volje. Potem si rečem, da bo tudi to slabo razpoloženje minilo. Da hitreje mine, se pa ponavadi lotim kakšnega fizičnega dela.

9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Med tednom me na poti v službo vsako jutro spremlja rožni venec, ob sobotah me pri pospravljanju in čiščenju med preostalimi pesmimi na seznamu predvajanja duhovno dvigne sakralna glasba, ob nedeljah pa gremo vsi k sveti maši. Imam ta privilegij, da grem tudi v službi lahko k sveti maši ali samo na hitro v kapelo.

10. Biti ženska je lepo, ker …
… imamo ženske razvit občutek za lepoto in hkrati danost, da jo pomagamo soustvarjati. Smo zelo prilagodljive – telo in um smo sposobne z vso ljubeznijo in skrbnostjo (seveda v okviru zdravih meja) prilagoditi našim najbližjim.

Razum lahko kompenziramo z intuicijo, naše razpoloženje pa pogosto narekuje vzdušje celotne družine ali družbe, v kateri smo. Pomembno se mi zdi, da se tega zavedamo. Seveda pa ravno zato včasih brez malce "drame" tudi ne gre. :)

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.