“Človek ti lahko veliko da, samo poslušati ga je treba”

Katja Zver je mlada Prekmurka in študentka medijev in novinarstva na fakulteti za uporabne in družbene študije. Dobro leto pa je že sodelavka Družine. Svoje novinarsko delo opravlja na spletnem portalu družina.si in vodi oddajo Reflektor.

Njena strast do novinarskega dela se je razvila že v srednji šoli, kjer je aktivno sodelovala pri novinarskem krožku in vodila priljubljeno radijsko oddajo Mladi mladim na RTV Slovenija.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva bi bil, da bi lahko vstala pred sončnim vzhodom in izkusila čarobnost jutra. Kljub temu, da nisem jutranji tip, vedno znova čutim željo po tem. Občutek miru in svežine jutra me navdihuje, saj se zavedam, da je pred mano še cel dan in da me čaka nekaj lepega. Idealno bi bilo, če bi si naredila bogat in zdrav zajtrk ter si vzela nekaj časa za sprehod v naravi. Se pa v resnici pogosto zgodi, da namesto sprehoda pritiskam gumb za dremež in nato hitim na pot. Kljub temu še vedno sanjarim o tistem čudovitem začetku dneva, ki bi me osvežil in navdal z energijo.

2. Zakaj ste se odločili za študij novinarstva?
Ko sem razmišljala o svoji prihodnosti, sem želela izbrati študij, ki bi mi ponujal nenehno raziskovanje in ustvarjalnost. Že v osnovni šoli sem povezovala različne prireditve in kulturne programe, nastopala v gledaliških igrah in pisala za šolski časopis. Na srednji medijski šoli so se te dejavnosti še povečale, vodila sem še večje dogodke, sodelovala pri novinarskem krožku in vodila radijsko oddajo Mladi mladim na RTV Slovenija. Bila sem že popolnoma vpeta v novinarski poklic, zato je bila izbira študija zame povsem enostavna.

3. Kaj vas pri novinarskem poklicu najbolj navdihuje?
To, da je novinarski poklic zelo dinamičen in da je prav vsak dan drugačen. Ne predstavljam si, da bi hodila v službo in vsak dan delala vedno isto. To bi me izčrpalo.

Življenje novinarja pa je polno nepričakovanih dogodkov, ki zahtevajo prilagodljivost, kreativnost in hitro odzivanje na dano situacijo. Prav ta nepredvidljivost in hiter odziv v meni prebudita adrenalin.

4. O katerih tematikah najraje pišete?
Vsekakor o pozitivnih tematikah, čeprav vem, da to ni vedno mogoče. Kot novinarka najraje delam intervjuje z navdihujočimi ljudmi. Pisanje intervjujev mi daje priložnost, da se poglobim v različne teme in razumem njihov globlji pomen. Človek ti lahko veliko da, samo poslušati ga je treba, zato je vsak intervju unikaten in prinaša novo spoznanje, ki me bogati.

5. Ste tudi voditeljica oddaje Reflektor. Kakšen je bil do sedaj največji izziv, s katerim ste se srečali pri vodenju?
Občutek, ko sem se začela zavedati, da me ljudje resnično poslušajo in gledajo. Ta odgovornost me je sprva precej prestrašila in izzvala dvome o tem, ali bom lahko resnično izpolnila pričakovanja in navdušila gledalce. Hvaležna sem urednici Družine Mojci Purger, da mi je nekega septembrskega dne ponudila priložnost voditeljice oddaje Reflektor. Hvaležna sem, da sem se soočila s to vlogo, saj mi je to dalo priložnost, da pokažem svoj potencial in se izkažem.

6. Oddajo Reflektor rada vodim, ker …?
Ker mi omogoča, da se povežem s številnimi zanimivimi ljudmi in spoznavam njihove raznolike zgodbe. Vsak gost prinaša nekaj edinstvenega, kar lahko delim z občinstvom, in to mi daje izjemno zadovoljstvo.

7. V katerem delu vašega dela najbolj uživate in zakaj?
Definitivno je to vodenje oddaje Reflektor, ustvarjanje rubrike Kaja in Katja raziskujeta in pisanje intervjujev z navdihujočimi ljudmi. Veselim se vsakega dne, ko lahko delam na teh projektih, saj mi omogočajo izražanje kreativnosti, pridobivanje novih izkušenj in rast kot novinarka. To mi daje veliko zadovoljstva, da še naprej delam na tem, kar imam rada.

8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Že pri svojih 15 letih sem odšla od doma. Pot me je peljala v srednjo šolo v oddaljeni Maribor. Z velikim pričakovanjem in kančkom strahu sem se poslovila od staršev, prijateljev in domačega okolja. Takrat si sploh nisem predstavljala, kako bo ta selitev preoblikovala moje življenje in me naučila neprecenljivega daru – samostojnosti in odgovornosti.

Življenje v dijaškem domu je bila prava preizkušnja. S sostanovalci smo se morali naučiti sodelovati, sobivati in spoštovati različnosti. Postala sem bolj odgovorna, saj sem bila odvisna od sebe, in prav to me je spodbujalo, da sem se želela še bolj izkazati.

Ko sem končala srednjo šolo, sem se odločila nadaljevati študij na ljubljanski fakulteti. Spet sem se soočila s selitvijo, tokrat v večje mesto. Odločila sem se, da bom živela v najemniškem stanovanju. To je bil nov izziv, saj sem morala obvladati še več odgovornosti: plačevanje najemnine, stroškov, nakup hrane in gospodinjskih potrebščin.

Občasno sem se spopadala z občutki osamljenosti in domotožja, a sem se naučila, da je to normalen del procesa odraslosti. Sčasoma sem spoznala nove prijatelje in našla svoje mesto v tem velikem mestu. Življenje je bilo pestro, polno dogodivščin in izzivov. Učila sem se sprejemati odločitve in odgovarjati za njihove posledice. Ob študiju sem si poiskala tudi študentsko delo, da bi svoje znanje na področju novinarstva okrepila in da bi si finančno lahko pomagala. Delo me je naučilo ceniti vsak prislužen cent in ceniti trud, ki sem ga vlagala vanj. Biti finančno odvisna od sebe mi je dajalo občutek neodvisnosti.

Moja pot do samostojnosti me je pripravila na izzive, ki me bodo še doleteli. Naučila sem se, da je samostojnost veščina, ki se jo razvija in izpopolnjuje skozi življenje. Potovanje do samostojnosti ni bilo vedno lahko, vendar sem zaradi vseh teh izzivov, padcev in uspehov postala močnejša oseba. Zahvaljujoč tej izkušnji sem prepričana, da bom kos vsem prihodnjim preizkušnjam, ki mi jih bo življenje postreglo. Morda me v prihodnosti čaka samostojna podjetniška pot, kjer bom odkrivala sebe, svoje sposobnosti in potenciale. Nikoli ne veš, kaj ti življenje prinese.

9. Kako se duhovno napolnite?
Definitivno je to pogovor z domačimi, fantom in prijatelji. Ko sem obdana s svojimi najbližjimi, se počutim podprto, razumljeno in ljubljeno. Skupaj delimo svoje misli, občutke ter izkušnje, kar mi pomaga bolje razumeti tako sebe kot tudi druge. Prav iskreni pogovori z ljudmi, ki jih imam najraje, mi prinesejo notranji mir in srečo.

Izjemno duhovno napolnjena sem tudi takrat, ko potujem. Raziskovanje novih krajev in kultur mi odpira oči in srce. Občutek svobode, ko odkrivam neznane destinacije, me osvobodi vsakodnevnega stresa in me poveže z nečim večjim. Srečujem nove ljudi, doživljam edinstvene trenutke in se učim živeti v trenutku. Potovanja mi vedno znova dajo nov pogled na življenje ter me navdihujejo za nove ideje in cilje.

Potem pa sta tukaj še večerna molitev in zahvala. Vsak dan se zahvalim Bogu za dih jemajočo izkušnjo, ki mi omogoča, da rastem, ljubim in si prizadevam biti najboljša verzija sebe.

10. Biti ženska je lepo, ker …
... smo polne hvaležnosti in življenja. Vse, kar počnemo, se lotimo z veliko mero ljubezni in sočutja. To nas dela tako posebne.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.