Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Nedavno sem poiskala nasvet pri prijatelju, ki je po naključju tudi duhovnik. Opisala sem mu nekaj navad, ki me motijo, in miselnih vzorcev, v katere sem zapadla – stvari, ki niso nujno grešne, prav tako pa niso koristne.
Tovrstni pogovori naj bi seveda ostali zaupni. Zato bom namesto opisa svojih motečih navad z vami delila molitev, ki mi jo je prijatelj duhovnik predlagal kot zdravilo. Te litanije se mi zdijo tako primerne, da sem se za trenutek vprašala, ali je ta prijatelj vohunil za mano. Toda zelo hitro sem se odločila, da se zahvalim tistemu, ki je za to resnično pristojen – Svetemu Duhu.
Celotna molitev ima naslov Litanije zakrknjenega srca, vendar sem jo nekoliko prilagodila, da si jo je lažje zapomniti:
Litanije za izgorelo dušo (skrajšane)
Ko sem zaprt vase, Gospod, usmili se.
Ko me težijo skrbi, Gospod …
Ko otopim,
ko sem zajedljiv,
ko izgubim zaupanje,
ko sem raztresen,
ko skušam pobegniti svojim občutkom,
ko moje telo zadržuje ves stres,
ko sem pod pritiskom,
ko sem poln jeze,
ko postanem obseden z obveznostmi,
ko začutim potrebo po izživljanju,
ko se počutim osramočenega,
ko čutim, da mi ni odpuščeno,Jezus, vem, da me ljubiš v vseh mojih ranah,
Gospod, usmili se.Jezus, ustvaril si me v ljubezni, drži me v svojem naročju.
Jezus, ustvaril si me za ljubezen, drži me …
Jezus, ustvaril si me, da bi bil ljubljen ...
Jezus, ti si ustvaril moje srce ...
Jezus, ti vidiš mojo dušo ...
Jezus, ti poznaš moj pravi jaz ...
Jezus, ti me ceniš ...
Jezus, ti me spodbujaš ...
Jezus, ustvaril si me kot svojega ljubljenega ...
Drži me v svojem naročju.Amen
Predlagam, da te litanije napišete na listič papirja in ga prilepite na eno stran računalniškega zaslona – za trenutke, ko vas mika, da bi otopeli svoja čustva in zapravljali preveč časa na družbenih omrežjih – hopla, pa sem rekla, da vam bom prihranila podrobnosti svoje izgorele duše. Ker pa je to podrobnost, ki jo te litanije pomagajo odpraviti, bom tokrat naredila izjemo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
