Medtem ko je pisala pismo neznanemu bodočemu možu, je on doživel spreobrnjenje

Zgodbo Wiole in Pawła bi lahko imenovali kar božja ljubezenska zgodba. Spoznala sta se konec leta 2018, do takrat pa sta vsak po svoje prehodila mnoge, nekatere tudi težke, poti.

Wiola je odraščala v družini, kjer je bil oče alkoholik. Zaradi tega je morala igrati vlogo odgovorne starejše sestre svojim bratom in sestram. Nekoč je imela tega dovolj, našla je novo družbo, dobila fanta, ki je bil prav tako alkoholik. V iskanju "gospoda pravega" je imela še nekaj razmerij.

Sčasoma je Wiola poglobila svoj odnos z Bogom in ustanovila skupnost "Catholic Singles" (Samski katoličani, op. p.). Na dogodku, ki ga je organizirala, je spoznala svojega izbranca. 

Toda Paweł ni bil vedno tak. Ko je njegova bodoča žena dve leti prej molila devetdnevnico za dobrega moža, se je prav takrat spreobrnil.

Wiola je odraščala v katoliški družini, vendar ni imela osebnega odnosa z Bogom ali občutka, da ga pozna. Doma je bilo težko, oče je pil, skrbeti je morala za mlajše brate in sestre. Potem pa se je temu uprla in ni več želela pomagati. Našla si je novo družbo, s katero se je zabavala.

Močno je hrepenela po ljubezni. Spoznala je fanta, s katerim sta zaživela skupaj in se zaročila. Mislila je, da jo ima rad in da si bosta ustvarila družino.

A ni bila zares srečna. "Počutila sem se osamljeno. Doživljala sem notranji konflikt. Hotela sem živeti v čistosti, a sem imela vtis, da me bo fant zapustil, če bi to rekla."

Pogrešala je Boga, vendar se je bala izgubiti to, za kar je mislila, da je uresničitev njenih sanj. To razmerje je trajalo šest let, potem se je končalo. Wiola se je posvetila Bogu in živela čisto. Ampak še vedno je želela biti z nekom.

"To še ni bil trenutek resničnega spreobrnjenja. Nisem dovolila Bogu, da zapolni mojo notranjo praznino in potrebo po ljubezni. Še vedno sem čakala, da mi to da moški."

Vstopila je v še eno težko razmerje, ki je trajalo leto in pol. Potem pa je šla k sveti maši in molila za ozdravitev. Takrat je prišlo do spremembe.

"Tam me je Bog prek enega od ljudi povabil v skupnost. Dala sem mu priložnost, da se dotakne mojega srca. Že nekaj let gradim odnos z Jezusom, svojega življenja si ne predstavljam brez njega, brez evharistije, molitve ..."

Začutila je, kako dragocena je čistost. Prepoznala je tudi, da bi rada imela moža in družino. V ta namen je dolgo molila litanije sv. Jožefa.

Večkrat je med vernimi spoznala koga, ki se ji je zdel "pravi". In vsakič je bila razočarana, saj je bila preveč prepričana, da si Bog to zvezo želi.

"Po tem porazu, a z Bogom ob sebi, sem našla devetdnevnico za dobrega moža. Bila sem bolna, čas sem preživljala sama doma in ta molitev mi je omogočila, da sem se umirila (vsak dan sem precej energična) in se bolje spoznala. Zadnji dan je bilo treba bodočemu možu napisati pismo. Napisala sem ga in ga dala v predal."

Minilo je leto ali pol. Vmes je začela organizirati srečanja za samske, ker pa je bila sama tako vpeta v organizacijo, ni imela časa, da bi se s kom pogovarjala tudi sama.

Na silvestrovanju ob koncu leta 2018 je spoznala Pawła. Wiola se je počutila vedno slabše, pri hoji si je pomagala z berglami. Wiola se pošali, da je Paweł tako sploh dobil priložnost, da jo je dohitel.

Skupaj sta preživljala veliko časa. Wioli je bil odnos z Bogom najpomembnejši in sanjala je o možu, ki mu bo Bog prav tako na prvem mestu.

Ko je ob Pawłu začutila "metuljčke", je Bogu rekla: "Ali si nor? Sploh ni moj tip!" Ampak med druženjem jo je vedno znova navdušil.

Pozneje sta se srečala v Krakovu. Povedala mu je za svoje slabosti in bolezni, zaradi zdravil, ki jih je takrat jemala, pa ne bi mogla imeti otrok. On pa jo je preprosto vprašal: "Kaj pa posvojitev?"

Kljub 300-kilometrski razdalji sta se pogosto srečevala in pogovarjala po telefonu. Spoznala sta se 30. decembra 2018, 11. maja 2019 pa sta se zaročila. Potem se je Paweł preselil bližje, da sta se lahko pogosteje videla.

"Dolga leta sem iskala ljubezen, mislila sem, da ljubim, a ko sem spoznal Pawła, sem začutila izjemno razliko."

Wiolini starši so ga takoj sprejeli. Njena družina se je v teh letih obnovila, oče je bil že nekaj let trezen.

Po zaroki se je Wiola spomnila na pismo, ki ga je napisala po devetdnevnici za dobrega moža. "Ko je Paweł izvedel, da sem to zapisala decembra 2016, mi je povedal: 'Na tej točki sem šel skozi spreobrnjenje.'"

Očitno je Bog želel, da počakata, preden se spoznata, da sta se lahko duhovno oblikovala. Wiola v šali pravi: "Paweł bi pobegnil, če bi me srečal takrat!"

Tudi Paweł  je prihajal iz katoliške družine, a je bila vera bolj tradicija kot živa stvar. Ko se je po diplomi preselil v večje mesto in začel delati, je čutil vse večjo praznino. Vsak dan je bil enak prejšnjemu.

"Bil sem v grehu nečistosti, pojavila se je pornografija. Nekaj ​​časa mi je bilo v redu, saj sem svoje življenje vodil brez težav, ni mi bilo treba paziti na nikogar, ni mi bilo treba skrbeti za nikogar. Ravno toliko, da nekaj pojem in grem v službo."

Rešilo ga je to, da je vsak teden hodil v cerkev.

Pri eni od nedeljskih maš je slišal pesem, ki mu je bila zelo všeč.

"Preveril sem, ali je v mestu, kjer živim, biblična šola. Izkazalo se je, da je in čez dva tedna organizirajo tečaj 'Novo življenje', zato sem se prijavil nanj! Od takrat se je začelo moje potovanje z Bogom. To je bilo prvič, da sem ga srečal in izkusil njegovo ljubezen. Izvedel sem, da ni 'grozni dedek' od nekje zgoraj, ki želi poplačilo za vse naše grehe, ampak ljubeč oče."

Po tečaju, ki se je začel decembra 2016, se je pridružil skupnosti. Osvobodil se je grehov nečistosti. "Bili so neuspehi, vendar sem imel dovolj vere, da sem šel po vsakem padcu k spovedi in se boril, da bi bil v posvečujoči milosti."

Začel je hoditi z dekletom iz skupnosti, a je po nekaj mesecih njun odnos razpadel. "Opazil sem svoje pomanjkljivosti in prišel do zaključka, da moram nekaj spremeniti pri sebi."

Udeležil se je nekaj tečajev in srečanj, na katerih je spoznal, kakšen bi moral biti in kako naj gradi odnos z Bogom. Vsakotedenske adoracije so postale njegova stalnica.

Bližal se je konec leta 2018, prijatelj iz skupnosti pa mu je povedal za srečanje samskih in ga povabil zraven. Zasedel je zadnji prosti sedež.

"Spomnim se, da se je Wiola s težavo vzpenjala po stopnicah, a nasmeh ni izginil z njenega obraza. Takoj me je zanimala. Pozneje mi je bila tako všeč, da sem jo želel še bolj spoznati. Večkrat sva se videla in govorila po telefonu."

Nekoč je podvomil, da je ona res "prava". Po adoraciji je začutil, da jo mora poklicati. Vsi dvomi so se razblinili. "Od tistega trenutka naprej sem čutil, da Bog želi, da sva skupaj in da se poročiva."

Wiola, ki je poročna organizatorka, je z veseljem začela organizirati svojo poroko. Vse sta imela načrtovano, potem pa je prišla pandemija, zaradi katere so bili ukrepi zelo zaostreni. 25. aprila 2020 sta imela načrtovano poroko in sta jo tudi imela. Bila sta žalostna, da ne bosta mogla praznovati tako, kot sta želela. "A niti na kraj pameti nama ni prišlo, da bi prestavila datum poroke."

V ponedeljek pred poroko so bile radikalne omejitve odpravljene in oče jo je lahko pospremil do oltarja. Skromno slavje se je nadaljevalo v družinski hiši Wioline družine, kjer je nekoč manjkalo ljubezni, sedaj pa je bila napolnjena z ljubeznijo, veseljem in blagoslovom.  

Wiola in Paweł sta velik zgled zaupanja v Boga in vztrajnosti v molitvi. Pa tudi potrpežljivosti, saj se vedno znova izkaže, da ima Bog za nas v mislih prave stvari ob Njegovem času.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Valerija Trček.