Stoletniki razkrivajo 5 stvari za daljše življenje

Nobenega dvoma ni: leta hitro bežijo in iz dneva v dan smo starejši. Nekateri ljudje porabijo veliko denarja za kreme proti staranju kože in različne posege, celo plastične operacije, ničesar pa ne vlagajo v kakovost vsakdanjega življenja.

Preproste navade, ki pripomorejo k boljšemu življenju, nam lahko pomagajo, da ohranjamo svoje zdravje in pozitiven odnos do življenja nasploh. Oglejmo si nekaj pomembnih nasvetov, kako s staranjem ohraniti kakovost življenja.

Vsi so povzeti iz raziskave Dana Buettnerja, ki je v različnih delih sveta (imenuje jih "modra območja") preučeval ljudi, stare sto in več let.

Buettner je odkril, da imajo ljudje, ki pripadajo določenemu verskemu občestvu, se redno udeležujejo različnih slovesnosti in sodelujejo pri obredih, močnejši občutek pripadnosti skupnosti, kjer se počutijo sprejete in cenjene, zato pogosto doživijo višjo starost.

Buettner je tudi ugotovil, da ljudje, ki dolgo živijo, dajejo prednost osebam, ki jih imajo radi, raje kot mnoge druge ljudi in dejavnosti. Prijateljstvo je temeljnega pomena za dialog in izmenjavo naklonjenosti. Malo, toda zelo dobrih in globokih prijateljstev je izjemna hrana za dušo. Zato se moramo izogibati strupenih odnosov, ki našemu življenju ne prispevajo ničesar.

Buettner je še odkril, da ljudje, ki živijo najdlje, zaužijejo veliko hrane rastlinskega izvora in veliko sadja. Upoštevajo formulo 80/20 (želodec vedno pustijo okoli 20-odstotno prazen, da se ne nasitijo preveč). Spijejo nekaj alkohola, recimo vina, vendar vedno ob hrani in v zmernih količinah.

Uživajo tradicionalno prehrano, kot je olivno olje, sir, mleko in maslo, vendar brez umetnih dodatkov in snovi, ki so značilne za industrijsko predelano in umetno hrano. Pravzaprav jedo le zelo zdravo hrano. Zavedajo se, da čezmerno pitje alkohola in uživanje katerihkoli drugih drog lahko občutno skrajša njihovo življenjsko dobo.

Buettner je tudi ugotovil, da ljudje, ki živijo dlje, skrbijo za to, da ne živijo pod stresom, pač pa so umirjeni in stvari opravljajo brez naglice. Nenehno se gibljejo, predvsem na najbolj naravne načine, kot je recimo vrtnarjenje.

Po opravkih se odpravijo peš, sami opravljajo gospodinjska dela in se veliko gibljejo v naravi, običajno pa ne telovadijo v telovadnicah ali na fitnes napravah. Njihov življenjski slog ni sedeč ali pasiven.

Zelo radi hodijo po stopnicah, namesto da bi se vozili z dvigalom, in namesto vožnje z avtomobilom ali sredstvi javnega prevoza mestne razdalje raje premagujejo peš.

Ljudje, ki jih je Buettner preučeval in so dosegli visoko starost, znajo počivati in biti hvaležni, dajo si priložnost za določene rekreativne in smiselne dejavnosti, predvsem s prijatelji in skupnostjo, v kateri živijo. Radi prispevajo kaj ustvarjalnega, prizadevajo si za pomoč in služenje.

Daljše življenje ne pomeni, da se ljudje preveč oklepamo življenja in se bojimo smrti, pač pa smo se naučili tako zelo uživati življenje, da želimo čim dlje ostati na tem svetu. To je podobno popotniku, ki za nekaj dni podaljša svoje bivanje na določenem kraju, ker na počitnicah tako zelo uživa.

Želja po tem, da še nekaj let preživimo na tem planetu, bi morala izvirati iz ljubezni in ne iz strahu. To bi si morali želeti, ker uživamo življenje in družbo svojih bližnjih, obenem pa se zavedamo, da smo v Božjih rokah. On je tisti, ki odloča o našem odhodu, in mi ponižno sprejemamo Njegovo voljo.

V polnosti bi se morali zavedati, da je smrt neizbežna in bo prišla prej ali slej, toda medtem bi morali uživati življenje brez nepotrebne navlake in bremen. Želja po daljšem življenju je znamenje zrelosti, umirjenosti in, seveda, pričevanje vere.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.