Kdaj je pravi čas za prve počitnice pri starih starših?

S partnerjem imava dva majhna otroka, stara 30 in 13 mesecev. Njegovi starši radi pomagajo, za kar sem hvaležna, vendar pa se mi zadnje čase zdijo preveč vsiljivi. Tudi ko jim razložim, da nečesa ne želim, vztrajajo, so užaljeni, če jih ne upoštevam, ipd. Trenutno so se zapičili v to, da hočejo otroka čuvati čez praznike, češ da z možem potrebujeva svoj mir. To si želi tudi mož, zato sem edina, ki se mi to pri tako majhnih otrocih ne zdi primerno. Ne vleče me stran od njih, mlajša se še celo doji. Ne vem pa, kdaj je pravi čas, da damo otroka prespat kam drugam? Skrbi me, da bomo imeli napete praznike, če ne bom "popustila".
mlada mamica

Draga mlada mamica! Hvala za izraženo skrb. Res je, da je dojenčkom in malčkom v večini primerov najbolj prijetno ob starših. Posebej med prazniki, ko smo tudi starši bolj prosti, je dragoceno, če lahko v družino vnesemo sproščenost, igrivost in ranljivost ter se še bolj povežemo. Kot mamica hrepenite verjetno prav po tem in če bi bili stran od otrok, bi se morda zaradi skrbi celo težko sprostili. Zdi pa se, da mož pogreša vajin zakonski čas brez otrok. Verjetno imata iz otroštva tudi sama različne izkušnje, kot mi vsi. Usklajevanje in uglaševanje na potrebe drug drugega je v tem obdobju naravno, nujno in dragoceno.

Škoda bi bilo, da bi bili zaradi svojih pomislekov videti prezahtevni. Pomembno je, da se o strahovih in pogrešanju z možem v miru in iskreno pogovorita. Težko je namreč določiti, katera je prava in katera napačna odločitev, saj je v ozadju polno dejavnikov, ki vplivajo na optimalno odločitev.

Ključen podatek je, koliko sta otroka starih staršev navajena (ali živite skupaj, ali se pri njih čuvata, se ob njih sprostita, izražata naklonjenost, veselje …). Če jih nista vajena, bi bilo spanje pri njih precejšen stres. Pomemben vidik je tudi, kako obravnavata svoja vnučka in ali vaju njihov pristop pomirja, jim zaupata, ali se morda česa celo bojita. Poleg tega je treba imeti v mislih tudi to, da je za 13-mesečnega otroka daljša odsotnost staršev v večini primerov naporna, ne glede na to, koliko pozna stare starše.

Pomembno je, da se pogovarjata o svojih strahovih in željah, hrepenenjih, potrebah, pomenu rahločutnosti do otrok in ob tem razvijata edinstven posluh za otroka in tudi drug za drugega. V tem je pomen adventa – začutiti se v stiski in se nanjo uglasiti, razvijati zaupanje in vero v veselje ob otrocih!

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.