“Razštelan” otrok po varstvu pri starih starših. Kako ukrepati?

Eva in Janko

Pomoč starih staršev je neprecenljiva, čeprav ne vedno sanjska. Vsega, kar si želimo starši, stari starši niti ne zmorejo. Dragoceno je, če jim lahko v pogovorih razložimo, da vedno bolje razumejo naša vzgojna prepričanja, želje in sčasoma sprejmejo določene razlike.

Če so stari starši zagnani ter psihično in fizično dovolj zdravi za varstvo, potem se potrudijo razumeti in vživeti v vaše želje, ki pa so pogosto odraz sodobnega časa, kajti oni so imeli kot otroci in kot starši drugačno izkušnjo. Pri mladih starših je potrebno vsaj osnovno zaupanje in tudi hvaležnost.

Otroci so si med seboj glede na starost, značaj, sposobnost prilagajanja, vlogo v družini … zelo različni, zato se tudi vpliv varstva pri vsakem od njih pokaže nekoliko drugače. Starši naj se čustveno uglasijo na vsakega posebej, tako lahko razumejo spremembe v vedenju in čustvovanju ter umirijo njegovo telo.

Spremembe so naravne, ne glede na kvaliteto varstva. Zato naj bo čas, ko otroka sprejmete iz varstva, še posebej nežen, pravila vpeljujte počasi, postopno in potrpežljivo. Doma lahko veljajo nekoliko drugačna pravila, ki naj bodo prožna in smiselna. Majhnim otrokom po varstvu pogosto ustreza crkljanje, želijo, da starši naredijo kaj namesto njih …

Na ta način se znova povežejo z njimi in lažje umirijo. Za starejše se iskreno in nevsiljivo zanimajmo, jih opazujmo ter jim z občutkom vedno znova razlagajmo ter jih vodimo po družinskih smernicah brez deljenja očitkov!

Temeljni kriteriji, ki jih od starih staršev pričakujemo, so zagotavljanje varnosti (varen prostor, odsotnost zlorab, upoštevanje zdrav­stvenih posebnosti ipd.), spoštovanje in dostojanstvo ter upoštevanje ključnih razvojnih sposobnosti vnukov. Vnuki so tako pogosto dragocena brv do sproščenosti, veselja in globlje povezanosti širše družine!

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.