Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Menih v habitu in sandalih ni ravno pogost pojav v razredu pri predmetu psihoanalize, kjer udeleženci akademsko razpravljajo o Freudovih teorijah. Če pa je dotična oseba obenem še menih iz klavzurnega samostana, so okoliščine toliko bolj neobičajne in zanimive!
Tako je bilo, ko je brat Juan Diego del Niño Jesus študiral psihologijo na univerzi Luis Amigó v Kolumbiji.
Ta menih 21. stoletja je med pripovedovanjem svoje zgodbe za Aleteio izjavil, da se nikoli ni navduševal nad psihologijo. Kljub temu pa je čutil, da v njegovem apostolatu manjka nekaj, s čimer bi okrepil duhovno spremljanje in poklicanost, da tolaži in sprejema duše, kar je značilno za njegovo skupnost kontemplativnih karmelskih bratov.
Iz samostanske samote v predavalnico
"Večne zaobljube sem opravil kot menih, ker nisem začutil klica v duhovništvo. Kot del svojega poslanstva nudim tistim, ki prihajajo v naš samostan, spremljanje v njihovih duhovnih potrebah. Vedel pa sem, da želim to početi drugače. Takrat mi je Gospod dal navdih, da sem začel povezovati duhovnost in psihologijo," je pojasnil redovnik.
Brat Juan Diego je ta navdih dobil med bivanjem v samostanu sv. Terezije Avilske v Španiji, ko je na kolenih prosil za razsvetljenje za svoj poklic. "Na poti od tam smo srečali duhovnika, ki nas je vprašal: 'Ali ste obiskali najbolj človeško svetnico?' Res je bila zelo človeška in tam sem spoznal, da želim biti 'človeški menih'. Takrat mi je na misel prišla psihologija."
Ob podpori svojega predstojnika in skupnosti je našel najboljšo možnost. Obiskoval je virtualno univerzo, kjer se je moral osebno udeležiti predavanj le ob sobotah. Tiste dni je molitev, tišino in samoto samostana zamenjal za vožnje s podzemno železnico, hrupne študente ter nekaj draženja in kritike.
V letih študija so bili med njegovimi sošolci različni ateisti in ljudje, ki so imeli težave s Cerkvijo. Toda večina ljudi ga je spoštovala in imela rada. Veliki izziv, da se je pridružil ritmu, ki so mu sledili njegovi sošolci, se je za brata Juana Diega izkazal za dosežek tako na osebni ravni kot na ravni vere.
Klic znotraj klica
Brat Juan Diego del Niño Jesús je pravkar diplomiral po petih letih "plodnega žrtvovanja", ki je močno zaznamovalo njegovo življenje.
"Psihologija v mojem redovnem poklicu postane klic v klicu, kot je pogosto govorila mati Terezija. Z njo lahko olajšam procese v ljudeh, tako da lahko [tisti, ki pridejo k meni] doživijo srečanje z Gospodom, začenši z zdrave točke v svojem življenju. Oseba dobrega duševnega zdravja je bolje pripravljena na srečanje z Bogom."
V spominu hrani številne anekdote s svojega šolanja na Univerzi Luisa Amigója. Ko se je začel učiti o teorijah psihoanalize znamenitega Freuda, ki je bil odločen ateist, se je recimo izkazalo, da je to eden od predmetov, pri katerem je najbolj užival. Zahtevne teme in odnos nekaterih profesorjev, ki so bili do njega strogi, ga niso nikoli odvrnili od študija.
"Vedno sem mislil, da sem tam zato, da izpolnim Božje sanje, kajti Bog želi, da bi bolnišnice za duše v moji redovni skupnosti razpolagale z različnimi orodji tolažbe."
Vpliv, ki ga je imel ta korak na njegovo življenje, se nenehno kaže. Na primer ko je poslušal 35-letnega moškega, ki se je želel globlje predati Bogu, vendar je vsakokrat obupano jokal, ko je govoril o svojem očetu.
"Razumel sem, da je v njegovi duši velika bolečina in da jo mora ozdraviti, preden nadaljuje svoj odnos z Bogom. Ko je prepoznal in ozdravil nerazrešena vprašanja v odnosu z očetom, se je lahko v celoti predal svoji veri."
Strast do kuhanja
Brat Juan Diego del Niño Jesús se je sprva izšolal za poklicnega kuharja. Strast do kuhanja je podedoval po svojih babici in teti, ki jima je pomagal pripravljati božične večerje. To ga je spodbudilo k študiju gastronomije.
Mislil je, da je njegova prihodnost že odločena, dokler ni opravil pripravništva za kuharja v hotelu, ki so ga vodili bosonogi karmeličani. "Od blizu sem spoznal življenje te skupnosti in začutil Božji klic. Razumel sem ga kot željo, da bi živel večni noviciat," je povedal za Aleteio.
In tako se je pred osmimi leti in pol – čeprav je bilo njegovi materi sprva težko, saj je edinec in je bil precej razvajen – pridružil kontemplativnim karmelskim bratom, skupnosti klavzurnega reda, ki je v tistem času nastajala v Kolumbiji.
Niso povsem umaknjeni od sveta in v svojih prostorih z veseljem sprejemajo ljudi. Predvsem ob nedeljah, ko se nekaj deset vernikov udeležuje svete maše in kupuje izdelke, ki jih izdelujejo redovniki in se s tem preživljajo. Na tem področju je prispevek brata Juana Diega, ki je izvrsten kuhar, ključnega pomena!
Redovniki imajo tudi nekaj prostorov, v katerih nudijo gostoljubje tistim, ki si želijo posamičnih duhovnih odmikov. Z znanjem, pridobljenim na univerzi, bo brat Juan Diego okrepil pomoč, ki jo nudi njegova skupnost, in pridobil še več duhovnih sadov, saj se zaveda, da je študij končal zato, da bi služil dušam.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
