“Vedela sem, da je za obstoj naše družine edina rešitev Bog”

Marihuana, trde droge, alkohol, zabave, igre na srečo. Poljak Tomek Węgrzyn je verjel, da mu svet leži na dlani in da je Cerkev "črna mafija, ki krade ljudem". Ko mu je bodoča žena povedala, da ima kljub temu še vedno možnost postati svetnik, se ji je smejal. Toda Katarina ni nehala moliti zanj in prositi za čudež.

Dan pred njuno poroko, 20. oktobra 2017, je Tomek pristopil k zakramentu spovedi. "Po 20 letih sem svoje srce očistil vseh grehov. Začutil sem neizmerno ljubezen. Bog me je osvobodil odvisnosti in to brez kakršnihkoli odtegnitvenih simptomov," pripoveduje Tomek.

Sveti Duh je v vaše življenje prišel kot tornado!
Tomek: Sveti Duh je moje življenje spremenil do najmanjših podrobnosti. Lahko bi rekel, da mi je Bog dal novo srce in duha.

Katarina: V najinem življenju sta vladala tema in kaos. Nato nama je na pomoč priskočil Sveti Duh. Pomagal nama je zaživeti na novo in vero podeliti med ljudi.

Bodoča žena je na prvem zmenku rekla, da imate predispozicije za svetnika. Takrat ste bili daleč od svetosti.
Tomek: Na to Katarinino trditev sem se odzval s smehom. Bil sem daleč stran od Cerkve, imel sem zelo slabo mnenje o duhovnikih, ljudi, ki so hodili k maši, pa sem imel za ovce. Toda to Katarine ni prestrašilo, začela je moliti zame. Svojo ljubezen in potrpežljivost mi je izkazovala na vsakem koraku. V retrospektivi vem, da je k svetosti poklican vsak izmed nas in besede, ki mi jih je Katarina namenila, so bile zame na neki način smernice, na kakšen način bi moral živeti.

Odraščal sem v katoliški družini, toda v njej ni bilo žive vere. Staršem je bilo pomembno, da nama z bratom ni nič manjkalo. Toda sčasoma se je oče začel spogledovati z alkoholom. Vedno pogosteje je domov prihajal pijan. Pogrešal sem odnos z njim. S tem se nisem znal spopasti. Pojavil se je upor in ideja, da se kar najhitreje odselim od doma.

Želeli ste se osamosvojiti?
Tomek: Tako je. Našel sem službo, imel sem denar. Zelo hitro sem zapadel v slabo družbo, alkohol, droge in zabave. Posledično sem čez nekaj časa postal potrt. Domov sem se vračal, ko sem bil že v zelo slabem stanju. Mama je zelo trpela, ko me je gledala. Toda jaz sem se kljub vsemu vračal na zabave. Tako je minilo nekaj let. Našel sem dobro plačano službo v nekem mestu in se preselil tja, opustil sem alkohol in trde droge, a začel uživati marihuano. Nato se je na moji poti znašla Katarina.

Vaše življenje se je vrtelo od zabave do zabave. Imeli ste celo vzdevek Cestninar.
Tomek: Imel sem prijatelje iz tako imenovanega podzemlja. Pogosto sem žural, zdelo se mi je, da sem kralj življenja. Na eni izmed takih zabav sem dobil vzdevek Cestninar. Ne spomnim se natančno, kako sem ga dobil, ljudje pa so se nanj različno odzvali. Nenavadno je to, da sem takoj po spreobrnjenju, ko sem bral Sveto pismo, naletel prav na zgodbo o cestninarju Mateju. 

Katarina, niste prenehali moliti. Kaj vam je preprečevalo, da bi prekinili to zvezo?
Katarina: To je bilo dobro, ki sem ga videla v Tomeku. Kljub vsem pomanjkljivostim mi ni nikoli lagal, do mene je bil iskren. Čutila sem njegovo dobroto, zato sem mu na prvem zmenku rekla, da ima predispozicije za svetnika. Bil je tudi dober oče sinu Viktorju. Težko sem si predstavljala, da bi uničila odnos, ki sta ga imela.

Zdelo se je, da je obtičal na mrtvi točki. Pojavljale so se nove zasvojenosti: igre na srečo in deloholizem.
Tomek: S Katarino sva se spoznala v novem mestu, kamor sem prišel, da bi se oddaljil od stare družbe. Celo nehal sem pretirano popivati. Odločila sva se, da želiva imeti otroka. Pozneje sva se skupaj preselila v drugo mesto. Z novo službo so se tam pojavile nove priložnosti in perspektive. Nekdanje odvisnosti sem zamenjal z deloholizmom. Na delo sem hodil okrog devetih zjutraj, vračal pa sem se okrog enajstih zvečer.

Po enem letu sem dal odpoved in preselili smo se. Kadil sem marihuano, odvisen sem postal od iger na srečo. Vse se je začelo podirati. Iz tira me je lahko spravila že napačno postavljena posoda v pomivalnem stroju. Prodajal sem stvari, samo da sem imel denar za igre v igralnici. Počutil sem se kot navit stroj. Pojavile so se tudi samomorilne misli.

Katarina: Znanci so me spraševali, zakaj sem še z njim.

In kako ste to pojasnili?
Katarina: Dejala sem, da ima vsak izmed nas svoje pomanjkljivosti. Iskala sem ljubezen in on me je očaral. Bila sem mlada in pozneje sem ugotovila, da je bila odločitev za otroka v tistem obdobju popolnoma neodgovorna. Nisem se zadrževala v družbi, kjer so bile prisotne droge in alkohol. Tomek je imel ogromne težave z odvisnostjo in vedela sem, da je za obstoj naše družine edina rešitev Bog. Ljubila sem ga, toda bilo mi je vedno težje. Boga sem torej prosila, da bi to nekako rešil. Tomeku sem postavila ultimat: ali se bova poročila ali pa bom odšla.

Kaj se je zgodilo potem?
Tomek: Katarina ni želela več živeti v takih razmerah. Bilo ji je hudo, ker je z mano živela v grehu, oddaljila se je od Boga, ni mogla pristopiti k svetemu obhajilu.

Katarina: Nekega dne sem padla v jok in Boga prosila: "Gospod, ničesar več si ne želim, ne sanjam o čudovitem možu in družini, želim si le, da bi lahko šla v cerkev in prejela obhajilo."

Bog je postopoma mehčal vaše srce. Kaj je predstavljalo prelomno točko?
Tomek: Odpuščanje mojemu očetu. Marca 2017 je zbolel za rakom in se znašel v bolnišnici. V srcu sem začutil željo, da bi ga videl. V bolnišnici sem ga prvič pogledal z ljubeznijo. To je bilo najino zadnje srečanje, takrat sem ga slikal. Nekaj dni pozneje sem prejel informacijo, da je umrl. Bog je počasi vstopal v moje življenje, toda jaz se tega še nisem zavedal. Zlomil sem se, bil sem odsoten, kadil sem marihuano. Izkusil sem duhovno smrt. Bil sem mrlič.

Odpor do Cerkve je ostal, toda le za nekaj časa.
Katarina: Spomnim se, kako je v mesto prišel Carver Alan Ames, znani mistik in karizmatik. Tomek se je pustil pregovoriti in je šel z mano. Sveta maša je trajala dve uri, potem je sledil še seminar za izlitje Svetega Duha. Po srečanju je bil Tomek užaljen in ni želel niti slišati o tem, kaj sem doživela. Obiskovati sva začela predzakonski tečaj. Tomek je bil tam ena izmed najbolj aktivnih oseb, mnenje je imel o vsaki temi. Voditeljica je bila nad njegovim obnašanjem ogorčena. Toda nekega dne je začutil željo po branju Svetega pisma in udeležbi pri sveti maši.

Kdaj je Cestninar končno srečal Boga?
Tomek: Približno 15 dni pred poroko sem začutil močno željo po branju Svetega pisma. Štiri, pet ur na dan sem bral Sveto pismo. Jokal sem kot otrok. Čutil sem, da se dogaja nekaj dobrega. To je bil čas, ko me je Bog pripravljal na spoved. Dan pred poroko, 20. oktobra 2017, sem pristopil k zakramentu spovedi. Po 20 letih sem svoje srce očistil vseh grehov. Začutil sem neizmerno ljubezen. Bog me je osvobodil odvisnosti in to brez kakršnihkoli odtegnitvenih simptomov. Izkusil sem milost spoznanja Božje besede.

Je bila moževa spreobrnitev za vas darilo?
Katarina: Nisem pričakovala, da lahko Bog v mojem življenju naredi takšen čudež in svoji hčerki podari tako lepo poročno darilo.

Sta starša treh otrok. Pravita, da vas vodi Sveti Duh. Kako to razumeti?
Tomek: Navdihnila me je Božja ljubezen. Imeli smo že številne božje intervencije. Leto dni po spreobrnitvi sem močno trpel zaradi bolečin v hrbtu. Grozila mi je operacija. Na močnih protibolečinskih tabletah sem šel na duhovne vaje. Bog me je ozdravil v molitvi. On nas vodi po svojih poteh. Vidim, da je bil tisti težki čas nujen, da sem Boga prosil za pomoč.

Kakšen je vaš recept za doživljanje majhnih čudežev v vsakdanjem življenju?
Tomek: K Bogu se obrnite po pomoč. On je ljubeči Oče, ki na nas gleda tudi takrat, ko ne čutimo njegove prisotnosti. Če ga ne čutite, to pomeni, da je v vašem življenju ovira, ki vas oddaljuje od njega. Dovolj je, da storite prvi korak in Bogu poveste, da ga želite spoznati, in pustil vam bo, da ga najdete. V težkih trenutkih svojega življenja sem jokal, nisem verjel vanj, pa vendar sem ga prosil, naj me reši. Da bi ga občutili, ni treba veliko teologije! Treba je imeti odprto srce.

Katarina: Male čudeže lahko doživimo zahvaljujoč hvaležnosti za to, kar imamo. Vredno je iskati dobre stvari in si ponavljati, da nam Bog želi biti blizu, da stoji pred vrati našega srca in trka. Od nas je odvisno, kaj s tem storimo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto