Kaj je toksična produktivnost in kako se ji izogniti

"Doseči moram svoj cilj, ki sem si ga zastavil za ta mesec", "Danes moram dokončati to poročilo", "Ne morem počivati, moram delati", "Danes moram opraviti še trideset telefonskih klicev", "Moram prebrati še dvajset strani".

Ali se vam zelo pogosto dogaja, da razmišljate o takih ali podobnih stvareh? Če je vaš odgovor pritrdilen, bodite pozorni: morda trpite zaradi toksične produktivnosti.

Toksična produktivnost ni nič drugega kot pretirana obremenjenost s tem, da se ves čas počutite produktivno, bodisi v službi, šoli, na fakulteti ali v skupnosti. Seveda je skrb za delo zdrava. Toda tukaj govorimo o preobremenjenosti z uspešnostjo.

Glavna značilnost te težave je občutek stalne želje po delu, tudi v trenutkih počitka. Tisti, ki trpijo zaradi tega stanja, na primer ponoči odgovarjajo na e-pošto in sporočila, izgubljajo spanec pri pisarniških projektih in opuščajo aktivnosti v prostem času, da bi dokončali poročilo, ki ga je zahteval šef.

Izvor tega problema je lahko v tem, da živimo v družbi, kjer nam zaračunavajo uspešnost. Toda situacija je resnejša za ljudi, ki so zelo zahtevni do samih sebe. V tem primeru na koncu zanemarjajo svoje duševno zdravje, počitek in čas z družino zaradi poklicnih obveznosti.

Prevelika predanost delu je star pojav, ki se je v času pandemije koronavirusa poslabšal predvsem zaradi dveh razlogov:

– Zaradi finančne krize, ki jo je povzročila epidemija, so mnogi izgubili službo. Tako so morali tisti, ki so obdržali svoja delovna mesta, prevzeti več nalog. Poleg tega so mnogi zaposleni čutili obveznost, da "pokažejo večjo produktivnost", kot da bi bila visoka uspešnost zagotovilo za nadaljevanje dela.

– Pri delu v domači pisarni so številni zaposleni težko ločili med osebnim in poklicnim življenjem. Poleg tega je bilo delo lahko dostopno vsak dan in ob vsaki uri. V pisarni si moral spoštovati uradne ure. Doma se to zgodi redko, kar povzroča dolg delovni čas in malo počitka.

Posledično lahko dolgi delovni časi razvijejo stres, anksioznost, sindrom izgorelosti in celo depresijo.

Strokovnjaki nas opozarjajo, da naši možgani niso bili ustvarjeni za neprekinjeno delovanje. Zato so časi počitka nujni. V tem smislu zdravstveni delavci trdijo, da delo v pogojih pretiranega samozahtevanja ali velikega zunanjega pritiska na koncu povzroči nasproten učinek, torej ovira produktivnost.

Bodite pozorni, če opazite katerega od teh znakov:

Dobra novica je, da se lahko izognete toksični produktivnosti in posledično njenim uničujočim učinkom. Tukaj je nekaj nasvetov:

Posledično boste zagotovo vstopili v cikel trajnostne in zdrave produktivnosti namesto toksične produktivnosti.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto