Delo od doma in introvertirane osebnosti: omogoča veliko avtonomije in kreativnosti, a zahteva ogromno discipline

Čeprav nam je ob začetku epidemije lockdown obrnil življenje na glavo, ko je bilo treba v hipu "preklopiti" iz klasičnega načina dela v službi na delo od doma, pa precej ljudi pove, da ima to zanje tudi določene prednosti.

Še sploh se v delu od doma odlično (z)najdejo tisti, ki so bolj introvertirane osebnosti. Gre za ljudi, ki potrebujejo dobršno mero miru in tišine, svoj ritem in okolje, pa čim manj zunanjih motilcev, kot so npr. hrup iz okolice, stalno klepetanje sodelavcev in tako dalje.

Bogdan, ki je tipičen primer introvertirane osebnosti, pove: "Vedno mi je šlo v službi na živce to, da mi ljudje kar naprej trkajo na vrata pisarne in hodijo na klepet. Ta je včasih nujen, ker zadeva kakšen službeni projekt, včasih pa tudi ne. To je vedno zmotilo moj ritem dela in tok mojih misli, da sem se potem vsakič znova spet težko zbral in nadaljeval s svojim delom. Zato mi delo od doma zelo ustreza, saj je teh motilcev bistveno manj – govorim seveda za primer, ko ni npr. karantena in ko ni doma otrok."

Delo od doma, ki so ga nekateri poklici poznali že od prej, omogoča, da smo bolj sproščeni, saj smo v svojem okolju. S tem si lahko razporejamo delo na način, ki nam najbolj ustreza. Katarina, ki nikoli ni hodila v pisarno, ampak je na neki način vedno delala od doma, vidi v tem veliko prednosti: "Vedno sem najlažje in najraje delala zunaj delovnega časa, to pomeni ob urah, ki niso tipično službene.

Poleg tega mi delo od doma omogoča, da sem npr. bosa, da lahko malicam, kadar želim, da si med pisanjem tudi nalakiram nohte in podobno – stvari, ki jih v klasičnem službenem okolju zagotovo ne bi mogla početi, pri meni pa spodbujajo produktivnost in ne obratno." V delu od doma vidi velik prispevek k lastni kreativnosti in pa tudi k avtonomiji pri delu.

Zmotno bi bilo misliti, da nam pri delu od doma ni treba biti disciplinirani in imeti urejenega urnika. Marsikdo opaža, da če dela od doma, dela pravzaprav več, kot če bi le odmerjeno število ur preživel v službi. Ana opisuje, kako je tudi domača priprava nujna za dobro opravljeno delo: "Čutim, da je treba biti pri delu doma veliko bolj discipliniran in osredotočen, da razmejimo domača opravila, misli na družino in gospodinjstvo ter službeno delo.

Čeprav se ne odpravim od doma in nimam časa v avtu kot nekakšen prehod med domom in službo, vidim, da je dobro, da imam neke rituale, s katerimi se zjutraj lažje posvetim delu, naredim nekakšen prehod." Dodaja, da je tudi doma lahko precej elementov, ki zmotijo službeno delo, tako da je potrebno biti organiziran in zavestno potegniti črto.

"Doma sicer ni rednih sestankov (to je sicer malo odvisno od narave dela), mimobežnih 'uletavanj' sodelavcev in nenadnih prošenj (čeprav je na hektične dni tudi tega polno – razni klici bližnjih in drugih, ki menijo, da "imamo čas, ker smo pač doma"), so pa druge motnje – elektronska pošta, socialna omrežja, klepetalniki, vsebine na internetu … Uporabljam aplikacije, ki mi pomagajo pri fokusu tako, da mi za določen čas izklopijo nekatere funkcije na računalniku in mi tako preprečijo, da bi zajadrala proč od dela."

Nihče od vprašanih ne pogreša klasičnega službenega okolja niti službenih stikov, saj poudarjajo, da si družabno življenje vseeno organizirajo tako, da se vidijo s tistimi ljudmi in takrat, ko njim ustreza. Za introvertirane osebnosti pa nenehna navzočnost drugih ljudi v sobi lahko pomeni velik napor in stres, zato ima mirno domače okolje zanje številne prednosti, ki vsekakor odtehtajo slabosti.

To velja tudi za nov način sestankovanja prek spletnih aplikacij, kot so Zoom in podobne. Če je bilo večurno posedanje na sestankih v službenem okolju za take ljudi precej mučno, spletno okolje vseeno nudi dosti prijaznejše sestankovanje. "Konec koncev si lahko bolj sproščen, saj si doma," pove Bogdan in nadaljuje: "Poleg tega lahko med sestanki, ki so dolgočasni ali te ne zadevajo tako zelo, poleg tudi marsikaj službenega opraviš."