Zaposlil se je na istem bolniškem oddelku, kjer je dvakrat premagal raka

Zdravstveni delavec Dalton Cummins na poseben način razume, kaj prestajajo najmlajši onkološki bolniki, za katere kot zaposleni skrbi na oddelku otroške bolnišnice Riley. Navsezadnje je bil tam pred nekaj leti kot bolnik oskrbovan tudi sam. Boril se je z dvema različnima oblikama raka in bil več kot enkrat v smrtni nevarnosti.

Daltonu, ki ima danes 24 let, so prvič postavili diagnozo limfoma pri 19 letih, potem ko so sprva mislili, da gre za hujšo obliko okužbe s covidom. Ravno je postal študent, ko je začel vedno pogosteje kašljati, kašelj pa je spremljala prozorna sluz. Ker se stanje po nekaj tednih ni izboljšalo, je obiskal zdravnika, ki mu je najprej postavil diagnozo covida, nato pa je sledilo še hujše spoznanje: difuzni velikocelični B-limfom. Spominja se, da je začel jokati in da ga je prevzemal strah.

Sledile so večmesečne kemoterapije. Vmes se mu je stanje zelo poslabšalo in v nekem trenutku so ga zaradi več simptomov septičnega šoka sprejeli na urgenco. Naslednjih 25 dni je preživel na intenzivni negi, zdravniki pa so mu napovedali 10 odstotkov možnosti preživetja. Poklicali so celo njegovo družino, da bi z njim preživeli čim več – morda zadnjih –trenutkov.

Bolezen je nato vendarle uspešno premagal in že mislil, da je njegove preizkušnje konec, vendar je že čez nekaj mesecev izvedel za novo diagnozo: Hodkinov limfom. Nova diagnoza mu je spodnesla tla pod nogami, nato pa se je znova pobral in začel s kemoterapijami. Maja 2021 je prestal presaditev celic, sledilo je obsevanje in nato vzdrževalna kemoterapija.

Kljub vsemu dogajanju in negotovi prihodnosti je bil Dalton prizadeven študent. Nekoč nadarjeni košarkar je razmišljal, da bi postal trener, vendar se je nato zaradi sestrinega zgleda odločil za zdravstveno smer. Za študij na tem področju se je odločil tudi zaradi lastne izkušnje.

Letos julija se je zaposlil na istem oddelku, kjer je bil še pred nekaj leti bolnik sam, v delo pa ga je uvajala prav medicinska sestra, ki je še pred nekaj leti bdela nad njegovim zdravljenjem in ga opogumljala, ko je bil najšibkejši. Prav to bo Dalton gotovo prenesel tudi naprej in vsaj za kanček olajšal zdravljenje mladim bolnikom z rakom. Želimo mu, da bi mu to s predanostjo in empatijo uspevalo še dolga leta!