Ste že raziskali skrite kotičke Besniške doline?

Le šest kilometrov severozahodno od Kranja se med predalpskim hribovjem skriva Besniška dolina. Širom Slovenije je poznana po tekmovanju harmonikarjev, kostanjevem pikniku, besniški voščenki, ki velja za zaščitni znak kraja.

V preteklosti je bilo v besniških gozdovih veliko oglarjev, danes pa je zelo priljubljeno gobarjenje in pohodi na bližnje vzpetine: Šmarjetno goro, Sv. Jošt, Špičasti hrib in Rovnik.

Manj znana posebnost so ostanki besniških toplic, majhnim otrokom pa je zanimiv obisk kmetije s prikupnimi alpakami. Tokrat jo mahnemo na učno pot "Rovnik–slap Šum".

Izhodišče je na koncu Zgornje Besnice, tik za tablo, ki označuje konec naselja. Na levi je makadamsko parkirišče, kjer parkiramo. Od daleč uzremo informativno tablo. Kljub temu da je krožna pot označena, s seboj vzamemo tudi zgibanko učne poti (dostopna je na tej povezavi).

Označevalne table so sicer vidne, vendar zaradi številnih križišč in preredkih tabel zgibanka rešuje dvome o pravi poti. Pot vodi na kraški osamelec Rovnik čez t. i. Besniški kras, ker je na tem območju veliko kraških pojavov (vrtače, kotline, luknje in jame).

Informativne table na začetku označujejo različne vrste dreves, ki nas spremljajo na poti. Pot se večinoma rahlo vzpenja, a ni zahtevna. Orientacijsko postane zahtevna po točki št. 5.

Table nas usmerijo v levo, nato pa po kratki hujši strmini pripeljejo na gozdno cesto, kjer najdemo nove informacijske točke. Sledimo označeni poti skozi gozd in kmalu pridemo do točke št. 8 – Vedute, kar pomeni razgledno panoramsko sliko. Pred nami se odpre prečudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke.

Sledi nova strmina, ki vodi mimo krmilnice za divje živali do vrha Rovnika. Tam nas pričakajo klopce, vpisna skrinjica in zvonček. Ker je vrh poraščen z gozdom, razgleda ni.

Na vrhu si privoščimo okrepčilo, pozvonimo na zvonček in se po isti poti vrnemo do Vedute, kjer zavijemo desno na kolovoz.

Tu in tam je malce zaraščen, zato imamo lahko nekaj izzivov z orientacijo. Pot se nadaljuje po gozdni vlaki (poti, po kateri spravljajo les v dolino). Obdaja nas kraški svet vrtač in žlebičev, kjer je znano nahajališče fosilov iz obdobja oligocena.

Z veliko potrpežljivosti bi tu lahko našli razne školjke, morske ježke, zobe morskih psov, pa tudi minerale, predvsem kremene in kalcite. A mi nadaljujemo proti Bidovčevi luknji, za katero preberemo, da je dolga 21 metrov in da v njej najdemo kapnike, zavese in ježke.

V jami prebiva tudi jamski hrošček, ki je značilen le za to jamo. Radovedni duh nas žene, da poiščemo vhod, ki je zelo ozek in skrit med nizkimi drevesi. Prepričamo se, da sami ne bi mogli vstopiti, saj bi potrebovali strokovnjaka. Mogoče ob naslednjem obisku z Jamarskim društvom Kranj.

Sledi spust mimo Podskokarjeve jame do vznožja poti. Po tabli št. 19 smo zelo pazljivi na neoznačen desni odcep (vidijo se že hiše v Novi vasi), kajti če iščemo naslednji dve številki, zaidemo s prave poti. Nad hišami zopet najdemo označevalne table za drevesa. Sledimo oznakam in se po ravnini vrnemo na izhodišče.

Spustimo se še do najvišjega potočnega slapu Šum. Prečkamo glavno cesto in se po strmi asfaltni cesti spustimo proti gozdu. Slap je bil še v začetku dvajsetega stoletja precej znana turistična točka. Danes precej pozabljen sameva v soteski Nemiljščice.

18 metrov visoko slapišče se nahaja 440 metrov pred izlivom v Savo. Sledimo oznakam in kmalu prispemo do klopce. Od tu dalje se pot strmo spusti. Previdnost ne bo odveč, saj je pot ozka in precej spolzka.

Na poti je več razglednih točk, s katerih si lahko ogledamo slap. Višje od slapu so ohranjeni ostanki nekdanjih "rimskih toplic", ki so nastale ob toplem izviru. Bazena sta bila zgrajena leta 1954, danes sta žal zapuščena.

Če izlet načrtujemo oktobra, ga lahko združimo z obiskom kostanjevega piknika, ki bo letos še 20. oktobra. Dogodek obiskovalcem ponuja zanimivo prireditev v objemu besniških gozdov s pestro ponudbo besniških rokodelcev, umetnikov in gospodinj.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.