Dolgo sta se borila z neplodnostjo, nato pa sta se razveselila dveh parov dvojčkov

Claire in Louis sta se spoznala pri skavtih in se tri leta pozneje poročila. Louis je bil otroški psihiater, Claire pa arhitektka. Po začetku skupnega življenja v Normandiji sta se štiri leta soočala z bolečino, ki jo na žalost občuti veliko parov – z neplodnostjo.

Claire je večkrat spontano splavila in ko se je že zdelo, da so njune možnosti povsem zbledele, sta ugotovila, da je Claire noseča. Temu velikemu veselju pa je sledilo še večje presenečenje …

"Bila sva na ultrazvočnem pregledu in živčno sva se spraševala, ali bo z najinim otrokom vse v redu. Nato pa sva zagledala dva otročička, ki sta živahno plesala in brcala po mojem trebuhu. Smejala sva se in jokala hkrati. Bilo je noro," se teh posebnih trenutkov spominja Claire.

Claire in Louis sta nosečnost z dvojčkoma po letih čakanja, žalosti, jeze in molitev videla kot neizmerno darilo z neba.

Iščete darilo za svoje najbližje? Preverite bogato ponudbo v Aleteijini trgovini.

"To je bil pravi blagoslov. Nosečnost je potekala brez težav in tudi porod je minil brez zapletov, brez carskega reza, inkubatorjev in zdravstvenih težav. Na svet sta prišla zdrava dečka Henri in Georges."

Po porodu je družinica zaživela mirno življenje. "Zahvaljujoč precej dolgemu očetovskemu dopustu sva bila veliko skupaj, bila sva srečna, da sva po štirih težkih letih preživela to neverjetno izkušnjo. Dvojčka sta bila za naju ogromen blagoslov."

Louis in Claire sta čutila, da sta v prihodnosti pripravljena povečati svojo družino. Ko sta bila Henri in Georges stara le osem mesecev, je Claire ugotovila, da je spet noseča.

"Presenečena sem bila, da je šlo tako hitro, a tudi zelo srečna. Bila sem mirna in čutila sem, da je ta druga nosečnost zacelila nekaj v meni in najinem odnosu."

Starša sta bila prepričana, da je imeti dvojčke priložnost, ki se pojavi enkrat v življenju, nato pa sta na pregledu zaslišala besede: "Kaj takega, vidva bi morala začeti igrati loterijo!" Ultrazvočni posnetek je tudi tokrat prikazal dva otročička.

Tokrat je Claire prevzel strah. "Zdelo se mi je, da je vse naenkrat dobilo ogromne razsežnosti: oprema, avto …" Tudi medicinska stroka je bila nekoliko zaskrbljena, saj ne obstaja veliko študij, ki bi raziskovale stanje žensk, ki so rodile dva para dvojčkov v letu in pol.

Toda Claire je tudi drugo nosečnost in porod preživela brez težav. Rodila sta se Augustine in Joseph. V tistem času sta zakonca kupila hišo, ki jo je bilo treba temeljito prenoviti. Clairini spomini na tisto obdobje so nekoliko zamegljeni.

"Nisem veliko razmišljala, kaj se mi dogaja, samo preklopila sem na samodejni način, stoodstotno sem se posvetila otrokom, medtem ko se je mož stoodstotno posvetil hiši, da smo se lahko čim hitreje vselili."

Ko sta bila Augustine in Joseph stara dva meseca in pol, se je šestčlanska družina lahko končno vselila v svoj novi dom. Hiša ni bila popolnoma dokončana, a to je bilo zanje drugotnega pomena.

"Imava štiri zdrave otroke in to je tisto, kar je res pomembno! Vsi najini otroci so prispeli ob istem času in verjetno bodo tudi odšli od doma vsi hkrati. Zato ne želim nikoli pozabiti, da so ta leta dragocena in nenadomestljiva."

Je biti mati dveh parov dvojčkov velik izziv? "Moji otroci so še zelo majhni, zato se ne počutim dobro v položaju, da bi dajala nasvete. Toda materam dvojčkov želim reči: 'Srečne ste! Bog vam je dal neverjetno darilo, da imajo vaši otroci drug v drugem najboljšega prijatelja za življenje."

Claire vsak dan očarano opazuje njihov odnos in značaje. Videti jih že od začetka njihovega življenja, kako se pogovarjajo in sprejemajo drug drugega ter svoje razlike, je, kot pravi, zelo dragoceno.

Vsakdanje življenje seveda ni preprosto. Louis, ki je po poklicu zdravnik, je prenehal delati na urgenci, saj je menil, da je njegova naloga številka ena biti doma.

Primer težke logistike? Pot v vrtec in nazaj. "Po starejša otroka grem ob 16.30 s podzemno z mlajšima v dvojnem vozičku, ki se začneta pritoževati! Starejša morata držati voziček in pazim, da se kdo ne izgubi na metroju."

Po teh prvih letih Claire pravi, da sta morda potrebovala ta čas preizkušnje in potrpežljivosti, da se danes lahko zavedata veselja in sreče, da sta v svoje življenje lahko sprejela dva para dvojčkov.

"Seveda si vsak dan zastavim tisoč vprašanj. Pogosto sem na primer malodušna zaradi nepopolnosti naših družinskih molitev."

Toda Claire se je pravkar vrnila z romanja za matere in pogovor z duhovnikom jo je pomiril: "Nehaj se počutiti krivo," je svetoval. "Tvoja pot do svetosti je danes predvsem v preprostosti tvojega vsakdanjega življenja s štirimi otroki."

To je poslanstvo, ki ga je Claire z veseljem in hvaležnostjo odločena prevzeti s svojim možem.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.