Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Cecilija in Taran Mlinarič sta mlada zakonca iz okolice Ljubljane. Poročila sta se julija leta 2023. Nekaj mesecev po poroki pa sta izvedela, da je Cecilija noseča. Kot večina staršev sta se razveselila in pričakovala, da bosta postala starša enemu otroku, vendar sta se zmotila.
Trojno presenečenje
Ker je bilo Ceciliji v začetku nosečnosti močno slabo, sta se s Taranom odpravila na urgenco in opravila prvi pregled. Glede na hudo slabost in preostale znake sta pomislila, da obstaja možnost, da Cecilija pod srcem nosi dvojčka. V čakalnici sta se začela šaliti in sta napovedala, da sta gotovo res dva.
Prav to je potrdil tudi zdravnik, ki je hitro opazil dve posteljici, in bodoča starša sta se ponosno pohvalila, da sta do te ugotovitve prišla že sama. Ko je zdravnik še enkrat in bolj natančno pogledal sliko, je ugotovil, da sta v eni izmed posteljic dva otroka.
"Če sva bila na prvo informacijo že pripravljena, je bila druga informacija kar šok. Na poti iz urgence sva se samo spogledala in se zasmejala, češ, 'Kako nahraniš tri? Kako narediš karkoli?'" se spominjata starša.
Povesta še, da sta seveda domov odšla zelo vesela, a hkrati tudi nekoliko prestrašena, saj sta vedela, da gre pri takšni diagnozi za zelo rizično nosečnost.
Kako pa je bilo, ko sta veselo novico sporočila domačim? "Najprej so bili vsi v šoku in naju spraševali, ali se hecava, potem pa je seveda sledilo veliko veselje." Zaradi rizične nosečnosti novice nista želela obešati na veliki zvonec, a sta si vseeno želela, da bi imela čim več podpore v molitvi.
Izvedeli sta obe družini in novica je hitro dosegla molitvene skupine od Primorske do Prekmurja in celo do Argentine.
Veliko ljudi je molilo zanju in za njune tri otročičke: "To nama je skozi celotno nosečnost vlivalo ogromno upanja."
Ko sem ju vprašala, če se je med nosečnostjo zgodilo kaj nenavadnega, sta omenila, da je imela Cecilija močno potrebo po tem, da bi vohala bencin. Ker se jima je to zdelo precej nenavadno, sta pobrskala po spletu in ugotovila, da bi lahko bilo to povezano s pomanjkanjem železa.
To sta omenila ginekologinji, ki je priznala, da za kaj takega še ni slišala, po pregledu krvne slike pa je ugotovila, da imata prav, saj so bile vrednosti železa v krvi res zelo nizke.
Rojstvo treh deklic
3. aprila so v 33. tednu nosečnosti v ljubljanski porodnišnici na svet prijokale tri deklice. Prva se je rodila najmanjša med njimi (1.640 gramov), ki sta jo poimenovala Sofija Lina, sledila ji je Julija Zala (1.820 gramov), zadnja pa je bila Izabela Marija (1.865 gramov).
Pri izbiri imen sta želela ostati pri bolj tradicionalnih imenih, potem pa sta se nekoliko igrala z različnimi kombinacijami, na primer Izabela Marija (Elizabeta in Marija) ter Julija Zala (malo po Prešernu, malo pa po Taranovi sestri Zali).
Zanimalo me je, kako lahko sploh prepoznata in ločita deklice med seboj.
"Julija je bila v drugi posteljici in je precej drugačna, tako da pri njej nimava težav z ločevanjem. Nekoliko drugače je pri Sofiji in Izabeli, ki sta si zelo podobni. Imava srečo, da ima Izabela na ušesku znamenje, ki nama služi kot 'plonkec', če kdaj ne veva. Brez tega bi velikokrat nastala zmeda. Sicer pa se za zdaj tudi nekoliko razlikujeta v teži in velikosti, saj je Sofija še nekoliko manjša."
Kako so videti njihovi dnevi?
Kot pravita Cecilija in Taran, so trenutno dnevi in noči zelo ponavljajoči se. Rutina previjanja in hranjenja jima vzame od ure do uro in pol, temu sledi ura do ura in pol odmora do naslednjega previjanja in hranjenja.
"Imava kar srečo, da punčke za zdaj večino časa pridno spijo, tako da uspeva med pavzami narediti še kaj drugega. Zelo sva hvaležna tudi pomoči vseh domačih, predvsem Taranovi sestri Zali in Cecilijini mami Tatjani, ki sta vedno na voljo za pomoč pri previjanju, hranjenju, kuhanju in pospravljanju."
Čeprav sta mlada starša zagotovo utrujena, skupaj preživijo veliko lepih trenutkov. Kateri so tisti mali trenutki, ki ji navdajajo z veseljem in srečo?
"Trenutno so še precej drobne in večino dneva prespijo (gestacijsko bi bile zdaj stare okrog 38. tednov). Najbolj se seveda veseliva sončnih dni, ko lahko gremo na sprehod. Seveda pa je čudovito, ko držiš katero izmed njih v naročju ali pa ko pride do pogleda med dvema ali pa kakšnega dotika. Uživava tudi v tem da jih položiva eno zraven druge in se med seboj spoznavajo (držanje za roke, božanje po obrazu pa tudi kakšno 'boksanje' – to je res simpatično za videti). Glede na to, da so tri in morava za njih skrbeti malo bolj po tekočem traku, kot če bi se posvetila eni sami, sva takih trenutkov še posebej vesela, saj naju opomni, da ne delava v tovarni."
