Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Petra Žejn je študentka etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svoj prosti čas preživlja kot prostovoljka na Škofijski karitas Koper. Pred kratkim je postala tudi koordinatorka Mlade karitas Koper.
Poleg tega rada peče, bere, pogleda kakšen dober film in se druži s prijatelji. Zelo rada ima tudi živali.
1. Kaj počneš kot prostovoljka?
Kot prostovoljka mlade Karitas sodelujem pri več projektih. Eden najpogostejših je učna pomoč za otroke, kjer otrokom pomagamo s šolskimi obveznostmi. Sodelujem tudi pri Hoferjevi akciji, Klicu dobrote, poleti se udeležujem letovanj v Soči za otroke itd. Zdaj, ko sva z Luko Štrukljem prevzela vlogo koordinatorjev Mlade Karitas Koper, sem vpletena v vse projekte, ki jih izvajamo.
2. Kaj te je spodbudilo k prostovoljstvu?
Ko sem bila še v osnovni šoli, sem hodila na učno pomoč v Ajdovščino, ker sem potrebovala pomoč pri matematiki. Vedno sem občudovala prostovoljce, saj so mi izgledali zelo "kul", ker so nam pomagali in pri tem uživali, ter kako zelo so bili med seboj povezani.
Tako mi je vodja programa Popoldan na Cesti (prek katerega je potekala učna pomoč) Tatjana Rupnik leta 2019 ponudila, da se udeležim letovanja v Soči kot animatorka, in od takrat sem se zaljubila v prostovoljstvo.
Prostosrčni
Radi bi razširili mnenje, da je prostovoljstvo nekaj lepega in zelo vrednega in hkrati dokazali, da veliko mladih dela še kaj več kot to, da prosti čas preživljajo na telefonih ali računalnikih, kot radi hitro sklepamo, ko pogovor nanese na današnjo mladino.
Poznate mladega prostovoljca ali prostovoljko, ki bi ga ali jo lahko predstavili v tej rubriki? Predloge zbiramo na e-naslovu: katarina.berden@aleteia.org. Veseli bomo vaših idej!
3. Kako te čas, preživet tam, izpolnjuje?
Sem ena izmed tistih oseb, ki zelo težko reče ne, zato vedno poskušam najti čas tako za Karitas kot za prijatelje, družino, faks itd. Tako se mi zdi, da nisem prikrajšana za nič, tudi če preživim veliko časa kot prostovoljka.
Karitas je zame ena stvar, kjer se moja duša in možgani nekako "odpočijejo". Vedno se počutim izpopolnjeno in polno ljubezni in energije, tudi če je telo utrujeno.
4. Kakšne odzive doživljaš ob svojem prostovoljnem delu?
Zelo pozitivne. Veliko ljudi, še posebej starejših, se nam zahvaljuje, da svoj čas preživljamo kot prostovoljci, ko bi lahko počeli marsikaj drugega. Kar meni ogreje srce, je, ko mi po letovanju otrok pove, da mu je bilo zelo lepo in da bo naslednje leto spet prišel, ali ko od staršev izvem, da njihov otrok ne neha govoriti, kako lepo mu je bilo.
5. Na koga ali kaj si najbolj ponosna? In zakaj.
Mislim, da sem najbolj ponosna nase. To, da sem prostovoljka, me je karakterno zelo spremenilo. Postala sem veliko bolj srčna, dobrodušna, empatična in na ljudi gledam drugače. Ponosna sem na to, kakšna oseba sem postala, odkar sodelujem pri Karitasu. Seveda pa greš vedno lahko samo gor, zato se dan za dnem učim.
Ponosna sem tudi na vse prostovoljce, ki se odločijo, da bodo svoj čas namenili prostovoljstvu.
6. Lahko deliš kakšno smešno ali ganljivo anekdoto?
Ko delamo z otroki, ni nikoli dolgočasno, dnevi so vedno polni smeha. Lani smo se prostovoljci udeležili čiščenja po poplavah. Odpravili smo se na neko kmetijo, kjer so jim poplave naredile veliko škode.
Tam živi starejša gospa, ki pa je kljub dogodku ostala pozitivna, imela je energijo, kot da ima 20 let. Povedala nam je veliko zanimivega in tisti dan smo se veliko presmejali in zabavali, čeprav smo imeli veliko dela s čiščenjem. Pokazala nam je, da mora tudi na slaba obdobja človek ostati pozitiven in ohranjati dobro voljo, da lažje pride skozi tako obdobje.
7. Zakaj bi k temu povabila tudi druge?
Nikoli se ne počutiš, da zapravljaš čas, saj delaš nekaj dobrega. Poleg tega pa ti prostovoljstvo prinese novo znanje, izkušnje in veliko prijateljev. Nikoli nam ni dolgčas in vedno se nekako zabavamo.
