Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Vprašanje bralcev:
Lepo pozdravljeni! Piševa kot starša maturantke, ki je v vedno večji stiski. Zvečer se uči pozno v noč, zjutraj vstaja zgodaj. Zadnje čase je neješča, jokava, nikamor več noče, saj se ji zdi, da ji vsaka zadeva krade čas za učenje, večino časa je v svoji sobi … Postala je tudi zadirčna, pa prej nikoli ni bila. Je zelo marljiva in ustrežljiva. Možu se zdi, da pretirava in da je dovolj stara, da se bo sama odločila, kdaj in koliko se bo učila. Zdi se mi, da se nama obema izmika.
Odgovarja Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka:
Predragi! Vesela sem, da ste opazili simptome, ki jasno govorijo o hčerini stiski. Našteti znaki nakazujejo na razvoj tesnobne motnje, na kar vpliva več dejavnikov.
Ta motnja se pogosto razvije prav v srednji šoli, ko so mladostnice v obdobju hitrih in velikih nevroloških sprememb. Znižano imajo tudi raven sproščanja dopamina, ki v telesu vzbudi občutek sreče, zadovoljstva.
Prav tako so pod velikimi pritiski glede uspeha, saj točke na maturi pogosto odločajo o nadaljnji poti. Vse to so močni stresorji. Ob tem so mladostnice lahko negotove tudi glede identitete, zaupanja vase ipd. Del vloge odigra še genetika, pomembno pa je tudi družinsko okolje. Prav na slednje imate lahko največji vpliv.
Žal mi je, da mož na opisano gleda s povsem racionalnega vidika, in upam, da se bo postopno tudi on čustveno povezal s hčerjo. Za zdaj pa je dragoceno, da ima vas, mamo, ki ste jo začutili! Hči močno trpi in v tem se lahko povežeta. Čim prej pa tudi poiščite čas in prostor, ko boste k njej lahko pristopili skrbno, ljubeče in ponižno.
Verjemite, da vas bo v taki drži obdajala dodatna milost, ki vas bo spodbudila, da boste našli prave besede, ravno prav nežen dotik, da bo vaš pogled mil in da bosta glas ter vaše telo izžarevala toplino in naklonjenost.
Najbolje bi bilo, da poiščete družinskega terapevta, ki vam bo strokovno svetoval ter pomagal na poti zdravljenja. Če je mogoče, bi bilo dragoceno, da bi šli na pogovor skupaj.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
