Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Vprašanje bralke:
Odgovarja Andreja Poljanec
Draga Martina!
Iskrena hvala za vprašanje, ki še marsikoga žene k raziskovanju in premišljevanju. Vajin najstnik je ravno v letih, ko se začnejo možgani že precej spreminjati. Sprednji del možganske skorje, ki je odgovoren za prepoznavanje, razumevanje ter regulacijo čustev, se začenja reorganizirati.
To v možganih povzroči precejšnje neravnovesje. Limbični sistem, kjer se čustva in občutki sprožajo, je namreč zelo dejaven, zaradi nezrelosti predvsem sprednjega dela možganske skorje pa najstniki čustev ne zmorejo dovolj hitro in kakovostno pomirjati. Poleg tega se v teh letih začnejo bolj očitno kazati tudi druge otrokove osebnostne značilnosti.
Otrok, ki ga opisujeta, je verjetno bolj občutljiv, kar pomeni, da čustva doživlja globlje, bolj se ga dotaknejo, zato ga pa tudi bolj vznemirjajo in zaradi tega je lahko tudi bolj impulziven in izpade zahteven.
Ob takih otrocih je dragoceno, da to opazimo hitro in jih vzamemo kot posebej dragocen dar za razvijanje lastne nežnočutnosti in umirjenega odnosa z njimi, posvečenega časa. Ob takih otrocih nam je pogosto najtežje, saj izhajamo iz obdobja, ko nežnost pri dečkih ni bila vrednota, celo posmehovali so se ji mnogi in si moškost pogosto predstavljali kot robatost.
Taki otroci nas vodijo k umirjenemu in premišljenemu življenju v odnosih, ki omogoča vedno globlji občutek povezanosti. Lahko razmislita, kako bi zanj pridobila umirjen, poseben čas, ko v bližini ni živžava drugih. Lahko tudi med vožnjo s krožkov, kot večerne pogovore brez preostalih družinskih članov, športanje z očetom …
Zelo dragoceno za dečka bo, če ga bosta v globini doživljanja lahko prepoznala oba. Potem se bo v svoji koži počutil dragocenega, tak, kot je – ne glede na to, kako hitri in sproščeni so njegovi vrstniki.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
