Kaj je še posebej pristno slovenskega na taizéjskem srečanju mladih?

Številni ste bili v zadnjih dneh na molitvah ali drugih dejavnostih Evropskega srečanja mladih, ki poteka v Ljubljani. Prireditev ima seveda izrazit mednarodni pečat, tu je okrog 5000 mladih z raznih koncev Evrope in sveta. A tudi, spodobi se in pravično je, močan slovenski pridih. Ste na osrednjem dogodku v Stožicah opazili na primer velikanske panjske končnice? Kako so "prišle" tja?

"Čebelarjenje uči odgovornosti, delavnosti, vztrajnosti in ne nazadnje tudi ljubezni ter skrbi za naravo, ki nas obdaja," vrednote in odlike, ki so zgled vsakomur in vsej družbi izpostavlja Maja Lampret, direktorica Zavoda Prijetno domače iz Ivančne Gorice, pod katerega spada tudi Hiša kranjske čebele, ki domuje v Višnji Gori. O njej je že spregovorila tudi za Aleteio.

"Čebela je žlahtna spremljevalka slovenske kulture in svetel zgled urejene skupnosti in sodelovanja. Pravila, ki veljajo v čebeljih družinah, so spoštovanje, skrb za druge, pripadnost, predvsem pa odgovornost do lastnih in skupnih nalog. Učijo nas o pomembnih vrednotah in verjamem, da bodo v navdih tudi mladim."

Slovenija je dežela čebel in čebelarjev – imamo jih največ na prebivalca. Dežela je prežeta s čebelarsko kulturo. Sem spadajo tudi panjske končnice, dragocene pričevalke umetnosti naših dedov.  

"Panjske končnice so imele pogosto poslikave verskih motivov. Predstavljale so tudi način, kako so nekdaj ljudje v svoje domove prenesli biblijske motive. Nekatere izmed njih je mogoče videti na glavnem prizorišču v Stožicah, in sicer končnice s temi prizori: Jezusovo rojstvo, zadnja večerja, trije modri z vzhoda, beg v Egipt, svatba v Kani Galilejski, Jezusovo vstajenje in druge," je pojasnila Maja Lampret "čebelje" in kulturne elemente na Evropskem srečanju mladih.