10 čudovitih katoliških božičnih običajev v Evropi

Božični čas v Evropi je praznično obdobje, ki ga zaznamuje cela paleta bogatih izročil, ukoreninjenih v katoliških običajih. Vsaka država praznovanju doda svoj edinstven pečat, s čimer nastaja čudovit mozaik običajev, ki odseva kulturno in versko raznolikost stare celine.

Predstavljamo vam deset zanimivih božičnih običajev, vsak pa prihaja iz različne evropske države:

La Befana je priljubljen italijanski božični lik, pogosto jo upodabljajo kot prijazno staro čarovnico. Na predvečer praznika Gospodovega razglašenja, 5. januarja, deli sladkarije in darila otrokom, ki so bili vse leto pridni, in se tako spominja obiska treh kraljev pri novorojenem Jezusu.

V Nemčiji je Christkind ali Jezušček tradicionalni lik, ki prinaša božična darila. Christkind, pogosto upodobljen kot angelski lik, otroke obdaruje 24. decembra zvečer, kot "osrednji gost" pa se pojavlja tudi na številnih božičnih tržnicah v Nemčiji.

Las Posadas je uprizoritev potovanja Marije in Jožefa v Betlehem v iskanju prenočišča. Ta običaj vključuje procesije, ki jih pogosto prirejajo župnije ali cerkve, udeleženci pa hodijo od hiše do hiše in iščejo "zavetišče". Dogodek se običajno konča z druženjem ob prepevanju tradicionalnih božičnih pesmi, molitvi in prigrizkih.

Wigilia, poljska večerja na božični večer, je zelo cenjen običaj. Družine se zberejo pri obroku, ki se začne z lomljenjem božičnega kruha (opłatka) in vključuje 12 brezmesnih jedi, ki simbolizirajo 12 apostolov. To je čas za družino, premišljevanje in druženje.

Cantar dos Reis je portugalski običaj, pri katerem skupine prijateljev ali župljanov hodijo od vrat do vrat in prepevajo božične pesmi, pogosto ob spremljavi tradicionalnih inštrumentov. Te pesmi, znane kot Janeiras, so posvečene Jezusovemu rojstvu, pevci pa z njimi zaželijo srečo vsem svojim gostiteljem.

Jólabókaflóð ali božična poplava knjig je islandski običaj, pri katerem si ljudje na božični večer kot darilo izmenjujejo knjige. Družine nato večer preživijo ob branju novih knjig, kar spodbuja ljubezen do branja in mirnih, premišljujočih trenutkov. Čeprav to ni izrecno katoliški običaj, je vse, kar spodbuja preživljanje časa z družino, vsekakor vredno spodbude.

Boxing Day, 26. december, sicer ni izključno katoliški običaj, zgodovinsko pa je povezan z godom sv. Štefana. Sv. Štefan je bil prvi krščanski mučenec in njegov bogoslužni spomin obhajamo 26. decembra. Tradicionalno so v Združenem kraljestvu ta dan namenili dobrodelnosti, saj so bile v cerkvah postavljene škatle, v katerih so zbirali darove za uboge.

Santoni so majhne, ročno izdelane jaslične figurice, značilne za božič v Provansi. Figurice predstavljajo različne like iz vaškega življenja, ljudje pa jih razstavljajo v umetelnih jaslicah, kar francoskim božičnim običajem dodaja edinstven pridih.

V švedskem mestu Gävle ob božiču tradicionalno postavijo ogromno slamnato kozo. Koza iz Gävle pogosto pritegne mednarodno pozornost, domačini pa stavijo, ali bo skulptura preživela, ne da bi jo pred božičem zažgali. Čeprav to ni ravno katoliški običaj, pa spodbuja občutek občestvenosti, kar je prav tako treba sprejeti.

Kūčios je tradicionalna litovska večerja na božični večer: sestavlja jo 12 jedi, ki predstavljajo dvanajst apostolov. Družine se zberejo pri skrbno pripravljenem obroku, ki vključuje ribe, jedi iz žitaric in sladice. Družinski člani pred začetkom večerje nekaj časa namenijo premisleku in drug drugemu zaupajo želje za prihodnost.

Ti katoliški božični običaji prazničnemu času dodajo poseben pomen in radost ter občestva po Evropi povezujejo s skupno vero in kulturnimi običaji.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.