5 nasvetov, kako ob letošnjem božiču ravnati z nejevoljnimi bližnjimi

V teh decembrskih dneh se bo vsakdo izmed nas prej ko slej srečal s kakšno osebo, ki ni naklonjena praznovanju božiča.

Morda imate nadrejenega, ki v pričakovanju 25. decembra postane še posebej nejevoljen in kritičen. Ali pa soseda, ki nenehno nekaj godrnja, ko se sami trudite, da bi svoj dom okrasili z božičnimi lučkami. Ali pa bratranca, ki meni, da je božič ena sama prevara, in na družinskem srečanju to jasno in glasno pojasnjuje vsem zbranim za praznično pogrnjeno mizo.

Čeprav se pogosto zdi, da adventni in božični čas v mnogih ljudeh prebudita najboljše, žal obstajajo tudi izjeme. "Stispuhi" (lik iz Dickensove Božične pesmi, op. prev.) so tisti ljudje, ki se nikakor ne morejo vživeti v praznično vzdušje, ali pa dejavno zavračajo božič in vse, kar je z njim povezano.

(Tu ne govorimo o resnično škodljivih ali manipulativnih osebah, ki se jim je najbolje izogniti, če je le mogoče. Takšni ljudje potrebujejo strokovno pomoč in na splošno jim lahko bolj ali manj pomagate le tako, da zanje molite.)

Tudi če boste v prihodnjih tednih poskušali omejiti stike z nejevoljneži v svojem življenju, se bo verjetno izkazalo, da se je vsem stikom nemogoče izogniti. In ker je pač tako, vam ponujamo pet nasvetov, ki vam bodo morda v pomoč, ko boste naleteli nanje:

Človek hitro pride v skušnjavo, da bi Stispuhe v svojem življenju označil za zlonamerne, vendar je zelo pomembno, da se zavedamo, kako imajo morda upravičene razloge za svoja negativna čustva. Morda so osamljeni, trpijo zaradi duševne ali telesne bolezni, ali pa je to obdobje v letu v njihovem življenju povezano s trpljenjem ali izgubo. Vaš zajedljivi bratranec, tako nastrojen proti božiču, morda skriva kakšno globoko rano.

Za zgled si vzemite sv. Terezijo Deteta Jezusa, ki je imela ob vstopu v samostan precej težavno predstojnico. Ko se je Terezija osredinila na Boga, je vsa ta negativnost ni več vznemirjala in lahko je razvila resnično empatijo do svoje predstojnice, pa tudi do drugih sosester, ki so jo vznemirjale. Na koncu je to, da je imela v svojem življenju Stispuhe, Tereziji omogočilo, da se je razcvetela v "Malo cvetko", ki jo imamo vsi radi in jo občudujemo.

Ni zakona, ki bi določal, da mora nekdo imeti rad božič. Imam ljube prijatelje, ki so dejavni kristjani, vendar v tem času nekoliko izgubijo svojo versko vnemo. Težko se soočajo z vsem potrošništvom, nenehno božično glasbo in lepim, pogosto pretiranim okrasjem, ki v zadnjih letih obvladujejo ta praznični čas. Nekateri drugi prijatelji v tem času občutijo preveč zunanje prisile za praznovanje in se preprosto zaprejo vase.

Če imate radi božični čas, je to čudovito, vendar naj to ne pomeni, da od svojih družinskih članov in prijateljev pričakujete enake občutke. Morda je najboljše božično darilo, ki ga lahko letos podarite, spoštovanje svobode drugega in dovolj prostora, da se ne bo počutil utesnjenega v vašem praznovanju.

Pomembno je tudi, da jasno razlikujemo med praznovanjem božiča kot verskega praznika in veliko bolj posvetnim praznovanjem, ki prevladuje v naši kulturi. Verjetno vsak izmed nas pozna kakšno posvetno navado, ki mu ni posebej pri srcu. Zame so to božični puloverji. Ko gre za božične puloverje, sem pravi Stispuh. Resnično ne maram božičnih puloverjev.

Ali ste kdaj pomislili, da je Jezus tega Stispuha v vaše življenje postavil z določenim razlogom? Božič je čas, ko se spominjamo, da se "nam je rodil Odrešenik" (Lk 2,11) in da, kot je rekel Jezus, "k spreobrnjenju nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike" (Lk 5,32).

Če imamo to v mislih, lahko ugotovimo, kako so nam lahko težavni in negativno nastrojeni ljudje pravzaprav v veliko pomoč v pripravi na obhajanje božičnih praznikov. Zlahka se ujamemo v past razmišljanja, da je božič namenjen samo obdarovanju in prijaznim medsebojnim odnosom.

Stispuhi v naših življenjih pa nas prisilijo, da se ozremo onkraj tega čustvenega razumevanja božiča in razvijemo globljo presojo o njegovem pomenu. Dete, ki ga vidite v jaslih, se je rodilo, da bi trpelo na križu za naše zveličanje.

S tem v mislih lahko rastemo v hvaležnosti, da je Kristus prišel med nas, uboge grešnike – in tudi v hvaležnosti za pogosto težavne ljudi, ki nas silijo, da tega dejstva ne pozabimo.

Ko se rodi otrok, je vedno veliko veselja. Nenavadno in precej čudno bi bilo, če bi se kdo na novorojenčka odzval tako, da bi zavil z očmi ali z gnusom odvrnil pogled. In če bi se kdo vendarle odzval na tak način, bi se vam njegov odziv verjetno zdel neobičajen ali žalosten, vendar ne bi zmanjšal vašega veselja in zadovoljstva ob novorojenem otročiču.

Enako je z božičem. Navzočnost Deteta Jezusa nas napolni s čudenjem, navdušenjem, hvaležnostjo in veseljem. Tega dejstva ne more spremeniti niti sto Stispuhov. Na osebo, ki je v tem obdobju leta negativno nastrojena, se najbolje odzovemo tako, da se še bolj osredinimo na neverjetno dejstvo učlovečenja. Z besedami sv. Gregorja Nazianškega: "Tisti, ki bogati, je postal ubog; sprejel je revščino mojega mesa, da bi jaz pridobil bogastvo njegove božanskosti."

Ali kot povsem preprosto pove Stispuhov nečak Fred v Dickensovi Božični pesmi (A Christmas Carol): "Do zadnjega bom ohranil svoje božično razpoloženje. Zato, vesel božič, dragi stric!"

Božič je predvsem dokaz velike ljubezni, ki jo ima Bog do nas. Vedel je, da ga bomo zavrnili, pa je vseeno prišel, da bi nas pripeljal nazaj k sebi. Ta nepremagljiva ljubezen je v samem srcu božiča. Ponujena je vsakomur, tudi Stispuhom v vašem življenju.

Ena mojih najljubših molitev je Molitev k Devici Mariji, ki jo je sestavil duhovnik Léonce de Grandmaison. Druga polovica molitve gre takole:

Daj mi nežno in ponižno srce, ki ljubi in ne zahteva, naj bo ljubljeno,

ki se z veseljem izgubi v srcu drugih

in se žrtvuje pred tvojim božanskim Sinom;

veliko in nepremagljivo srce, ki ga ne more zapreti nobena nehvaležnost

in ne utruditi nobena brezbrižnost;

srce, ki ga trpinči Kristusova slava,

srce, prebodeno z njegovo ljubeznijo, in z rano, ki se ne bo zacelila vse do nebes.

Ne predstavljam si boljše molitve, ko se ob letošnjem božiču približujemo jaslicam v družbi vseh Stispuhov, ki nas spremljajo na naši poti.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.