Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Zakonca Natalija in Aleksander Šijanec živita pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Poročena sta že skoraj 25 let, v tem času pa sta postala starša sedmim otrokom. Najstarejša je stara 23 let, najmlajši pa sedem let.
Oba sta glasbenika, Natalija v osnovni šoli uči glasbo in vodi pevski zbor, sicer pa se ukvarja s področjem cerkvene glasbe, prav tako že od svojega 13 leta igra pri svetih mašah in vodi pevski zbor.
Aleksander je bil do nedavnega profesor glasbe, sedaj je ravnatelj osnovne šole, že več kot trideset let sodeluje v glasbenih ansamblih. Svojo ljubezen do glasbe sta prenesla tudi na otroke, saj vsi sodelujejo pri župnijskih pevskih zborih.
Pravita, da v devetčlanski družini nikoli ni dolgčas. Med seboj si vedno pomagajo, se učijo odgovornosti, še posebej pa je veselo, ko se zberejo ob igranju družabnih iger.
Poročena sta že skoraj 25 let. Kako do danes v zakonu ohranjata iskrico, zaljubljenost?
Aleksander: Zaljubljenost ohranjava z manjšimi, čisto vsakodnevnimi pozornostmi, z objemi, poljubi. Predvsem je pomembna zvestoba in zaupanje. Ni neke druge filozofije. Pred kratkim je bilo valentinovo, dan zaljubljencev, in sva drug drugemu kljub kar nekaj skupnim letom dala darilo.
Zagotovo ni vsak dan tak, so tudi kaki drugi dnevi, ko nismo razpoloženi, ko si moramo kaj povedati, ampak to je del življenja. Kljub vsemu pa se imava rada, se ljubiva in to je bistvo.
Je v vaju vedno tlela želja po veliki družini?
Natalija: Želela sva si tri otroke, nisva vseh načrtovala, ampak vsi so bili sprejeti z odprtimi rokami. Ko sem izvedela za nosečnost, sem bila definitivno vesela. Po drugi deklici sta sledila dva spontana splava.
Aleksander: Po priporočilu sva opustila misel na zanositev, potem pa je to šlo nekako spontano vse skupaj, po štirih letih se je rodil Jakob, potem so se pa kar zvrstili še preostali. 😊
Natalija: Ko sem bila petič noseča, mi je ginekologinja rekla: "Saj boste šli naredit splav, kajne?" To me je res zabolelo. Ko sem prišla šestič in sedmič, mi ni nič več omenila.
Aleksander: Nikdar ni bilo kakih pomislekov, kot danes slišimo, ko pravijo, da si ne morejo privoščiti otrok ali kaj podobnega, midva nikoli nisva razmišljala na tak način. Otrok se ne da gledati skozi denar.
Kako usklajujete življenje devetčlanske družine? Na katerih področjih se morate še posebej usklajevati? Kako si delite vloge?
Aleksander: Največ organizacije je potrebne pri prevozih, ko kam gremo, na primer na morje gremo z dvema avtomobiloma. Čez teden se moramo dobro uskladiti glede vseh športnih aktivnosti, glasbenih šol, oba imava službo …
Med vikendom si porazdelimo delo, sobote so navadno rezervirane za čiščenje in pospravljanje. Takrat Natalija vpraša, kdo bo kaj storil. Vedo, da bodo morali vsak teden priti na vrsto za nekaj, in se kar hitro javijo, da jim ne ostane kaj neprijetnega. 😊 Tisto potem ostane za naju.
Natalija: V soboto smo dogovorjeni, da počistimo, ker med tednom zaradi vseh aktivnosti in obveznosti ni časa za to. Med tednom le tisto, kar je nujno in sproti.
Ob nedeljah pa redno zahajamo k maši. Na koru igram na orgle, otroci in mož prepevajo, Lovro in Metod pa sta še ministranta. Sicer pa nas skupna molitev spremlja dnevno. Če je le mogoče, da smo sklepčni, se zvrsti jutranja molitev, vsekakor zmeraj pred glavnim obrokom, pred spanjem pa je to že rutina oziroma neke vrste obred. Zvečer se umirimo, zmolimo in ležemo v posteljo.
Kako vaju izpolnjuje usklajevanje starševske, zakonske vloge, službe in aktivnosti, v katere sta vključena? Je kdaj težko?
Natalija: Včasih si misliš, da nimaš niti časa jesti in dihati, ampak veš, da če si se za to odločil, to sprejmeš in se da, zvoziš vse. Pestro in zanimivo je, ampak delamo s srcem.
Aleksander: Treba je povedati, da rada počneva to, kar počneva. Natalija prostovoljno vodi cerkveno prosvetni pevski zbor in Kulturnega društva Sveta Ana. To naju izpolnjuje, duhovno napolni. Natalija v tem uživa, vsi mi pa radi sodelujemo in prepevamo zraven. Ni nama težko, saj v glasbeno dejavnost vključujeva vso družino. Združujeva hobije in poklic.
Natalija v osnovni šoli uči glasbo in pevski zbor. Poklicno in prostovoljno se glasbeno udejstvujeva. Sam že od svojega 14 leta igram v ansamblih. Veliko vikendov sem bil odsoten, vendar smo si morali zaradi stroškov pomagati tudi na tak način, saj nisva bila ves čas oba v službi.
Natalija: Od tretjega otroka naprej sem ostala doma. Marsikdo mi je rekel, če se mi splača hoditi v službo, saj dobiš plačano, ko imaš toliko otrok. Ljudje mislijo, da če imaš otroke, dobiš plačo oziroma dohodek za to. Delovna doba teče, osnovni prispevki so plačani do desetega leta najmlajšega otroka, potem pa ne več.
Ljudje so mislili, da dobivam plačo, kot da bi hodila v službo. Vendar to ni res. Zato sem se tudi vrnila v službo. Na trenutke je bilo težko, vendar je šlo. Mislim pa, da je za otroke dobro, da so vedeli, da ne morejo imeti vsega.
Aleksander: Je pa res, da jim tudi ničesar ne manjka. Zadnje čase je situacija sicer nekoliko čudna, vendar se vse da. Na tem mestu bi kot spodbudo drugim družinam rekel, da ne more biti denar tisti, ki odloča o velikosti družine.
Po mojem ne moreš reči: "Za tega otroka imam še denar, za drugega pa ne." V vsaki situaciji se da preživeti. Morda svojim otrokom res ne moreš vsega kupiti, ampak konec koncev to tudi ne bi bilo prav. Tudi če imaš enega otroka, mu ne smeš kupiti vsega.
Katere radosti prinaša velika družina?
Aleksander: Če nas je več v hiši, je takoj bolj veselo.
Natalija: Drug drugemu pomagajo, drug od drugega se ogromno naučijo, skrbijo drug za drugega. Ko sva že v službi, gredo zjutraj starejši skupaj v šolo, veliko več odgovornosti so se naučili, kot če bi jih bilo manj.
Aleksander: Lahko bi rekli, da so bili nekoliko primorani v to, ampak to je zdaj že avtomatsko. Na primer hči, ki je v osmem razredu, pride do brata, ki je v petem razredu, in mu reče: "Pridi, greva se skupaj učit družbo, ker jutri pišeš."
Natalija: Najbolj zabavno in pestro je, ko smo pri družabnih igrah. Radi igramo karte ali Activity. Vedno imamo kandidate za igro. Zelo veliko se tudi igrajo z žogo, tako da morava včasih že kar reči, da je dovolj in naj gredo počet še kaj drugega. 😊 Pri nas je pestro in zanimivo. Nikoli ni dolgčas.
Aleksander: Vedno je nekaj, kar lahko počneš. Dogaja se od jutra do večera, glasba, igra in žoga. Še posebej so zanimivi tudi naši dopusti, na primer ko gremo na morje. Edina ovira je, da je težko dobiti ponudbo za tako veliko družino. Nekoč sem predlagal, da bi lahko nekje naredili turistično naselje za velike družine. 😊
Natalija: Nikoli nismo komplicirali, vedno smo se nekako znašli. Bolj kompliciraš, slabše je.
Nekje sem zasledila, da so vajini otroci vajina sedmica, dobitna "loto kombinacija". So otroci vajino največje bogastvo?
Natalija: Definitivno.
Aleksander: Zagotovo. V šali sva nekoč dejala, da sva zadela sedmico na nekoliko nenavadnem lotu: denar sva izgubila, srečo pa dobila. 😉 Lepo je, ker se ljubezen do otrok ne deli, ampak se množi. To je posebne vrste računska operacija. Ljubezni za nikogar ne zmanjka.
