Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Joanna Wojciechowska se ne pritožuje nad pomanjkanjem življenjske energije, ravno nasprotno. Ko jo poslušaš, se težko upreš vtisu, da je naloge ne utrujajo, ampak obratno – napolnjujejo z energijo. In nalog ima res veliko.
Sedem otrok različnih starosti, služba, šport, aktivnosti v župniji. Zdaj skrbi tudi za tasta, ki se je nedavno preselil k njihovi družini. Toda, kot pravi, "dokler imam moč, jo želim dobro uporabiti".
Z dialogom gre vse po pravi poti
Vse obveznosti si deli z možem. Poudarja, da brez pogovora in dobre organizacije ne bi mogla delovati tako učinkovito.
"Ključna je dobra logistika, načrtovan dan in ustaljen dnevni ritem. Otroke učiva samostojnosti, prilagojene njihovi starosti. Mlajši otroci se na primer poskušajo sami obleči, starejši pripravijo zajtrk za šolo. Pustiva jih, da domače naloge naredijo sami, in če je kakšna težava, lahko vedno pridejo k nama. Vedo, da sva jim med 17. in 21. uro na voljo. Zelo je pomembna stalna komunikacija. Če nekaj ne gre, se vprašamo, zakaj in kaj lahko izboljšamo. Dokler imamo dialog, gre vse po pravi poti," pravi Joanna.
Čeprav pogovor še ni vse. Je še nekaj veliko bolj pomembnega, kar vse uredi od znotraj, daje življenju red in harmonijo.
"Rada imam dinamičnost, imam tak značaj. Zame je to milost. Pri tem mi pomaga molitev in gradnja osebnega odnosa z Bogom. To je popolnoma neizpodbitno, zavedam se milosti, ki prihaja od zgoraj, ki jo črpam iz molitve. To lahko potrdim 200-odstotno: moč, entuziazem, sposobnosti, povezane z dobro organizacijo in komunikacijo, prejemam vnaprej. To je darilo, za katerega sem zelo hvaležna. In v situacijah, ko je težko, ko nekaj ne gre, je molitev zelo tolažilna, daje predvsem mir in notranje veselje," pravi.
Loading
Najprej molitev
Joanna pravi, da ima toliko energije, da jo "mora nekje dati ven". Trenira, ko je le mogoče, in svoj čas je tudi dan začenjala s športom.
Toda po udeležbi na župnijskih duhovnih vajah se je odločila spremeniti svoje prioritete.
"Prej sva molitev odlagala na konec dneva, ko so otroci spali, jaz pa sem bila tako utrujena, da je trajalo tri minute, da sem zaspala. Bilo je zelo frustrirajoče. Sem katoličanka, hodim v cerkev, za Boga pa sem si puščala le koščke časa. Torej ta molitev v resnici sploh ni bila molitev. S tem nisem bila zadovoljna. Zato sem se odločila da se mora to spremeniti. Da ne morem dajati prioritete športu pred molitvijo."
"Prej je bilo tako. Vedno sem tako začela svoj dan. Včasih sva šla z možem ob šestih zjutraj na bazen, včasih sva telovadila doma, včasih sva tekla. Spoznala sem, da je šport moj idol. Nekje sem slišala, da moramo dajati Bogu najboljši čas. Zame je to zjutraj, takoj po tem, ko se zbudim. Ko vstanem, sem takoj pripravljena za akcijo. Spremenila sem vrstni red. Najprej je molitev, potem pa pred službo, poskušam najti trenutek za šport. Zdaj sem veliko bolj srečna."
Joanna in njen mož vstaneta malo prej kot otroci, med 5.50 in 6.00 zjutraj, da lahko v miru molita. "Nato imava 15–20 minut časa za molitev. To zelo cenim. Berem besedo dneva, tiho si mrmram psalme, imam trenutek za osebno molitev. In potem se lahko vržem v vrtinec dneva."
Loading
Športni zmenki z možem
Življenja brez športa si Joanna še vedno ne predstavlja, danes ima le nekoliko drugačno mesto. Včasih je celo izgovor za zmenek z možem! "To mi je zelo všeč. Na tek greva vedno ob sobotah in nedeljah zjutraj ter dvakrat na teden. Tečeva 40 minut, to je čas, ko se lahko pogovarjava, oba to potrebujeva. Spomladi in poleti kolesariva. Rada tudi smučava in tečeva na smučeh. Smo taka športna družina," pravi Joanna.
Dodaja, da je Bogu zelo hvaležna za te moči. "Zdaj smo na primer v težji situaciji, zato molim: 'Bog, daj mi moč, da bom voljno izpolnjevala Tvojo voljo.' In vidim, da zaradi tega postajam še bolj potrpežljiva, lahko skrbim za svojega tasta, lahko delam tudi na svoji nežnosti, skrbnosti v situaciji, ki jo imamo sedaj. To me gradi in krepi. Molitev mi daje notranji mir, vem, da nisem sama, da mi Sveti Duh daje prave napotke, kako ravnati. Preprosto ves čas skrbi za nas.”
Loading
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
