Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Dnevi, ko gre vse narobe. Obveznosti, stres, hitenje. Enega otroka je treba peljati na en konec, po drugega na drugo dejavnost. Ob tem pa pritoževanje prvega in drugega. (Če dodate še enega ali več otrok, se tudi plaz pritožb eksponentno poveča.) Hitenje v službo, šolo, vrtec, avtomobilskih ključev od avta pa ni nikjer. (Ne)napovedani obiski, stanovanje pa je takšno, kot da bi se srečalo s hunsko konjenico.
Hitro se v mislih porodi stavek: "Za vse sem sama." Temu pa sledi še "neprimeren" komentar moža ali enega izmed otrok ob "neprimernem" času … In mami prekipi!
Vse mame se kdaj znajdemo v situaciji, ko imamo občutek, da nas vse presega. Prekipevanje, jeza, ki se poskuša izraziti na neprimeren način, nazadnje razjarjeno izbruhne.
Claire de Féligonde v svoji knjigi Mama moli; Ker si to zasluži! In ker molitev potrebuje vsa njena družina spregovori tudi o teh trenutkih.
"Pet sekund od trenutka, ko začne brbotati, do trenutka, ko prekipi … Tja želi priti Jezus in ti pomagati, da se odzoveš kot Božja hči, z močjo in milino."
Seveda je to lažje reči kot narediti. Vendar se lahko tudi v teh trenutkih urimo in izboljšujemo. Pri tem nam je lahko v pomoč molitev, ki jo je Claire zapisala v knjigi.
Molitev, ko nam prekipi
Jezus, ponižno te prosim, da ozdraviš moje odnose z bližnjimi, mojim možem in otroki. Izročam ti trenutke, ko mi prekipi.
Spomni me, naj v vsakem trenutku blagoslavljam svoje bližnje.
Nauči me odpuščati. Navdihuj me z besedami, ki bodo usmerjale k dobremu, pravemu, resničnemu.
Ozdravi naša srca.
Jezus, ti me držiš v naročju, kadar se mi zdi, da me okoliščine presegajo. Verujem vate. Edino ti mi lahko daš mir in veselje.
Podari mi mir. Podari mi mir.
Amen.
