“Spoznala sem, da od sebe ne smem pričakovati kakršnekoli idealne mame”

Neža Kirn je mama, glasbenica, učiteljica petja, radijska voditeljica in "biotehnologinja na papirju". Zanima jo vse, a dan, žal, nima dovolj ur. "Ne morem se klonirati na 100 različnih koncev, da bi se lahko udejanjila v vsem, kar bi si v idealnem svetu želela." 😊

Je pa hkrati ponosna, da ji je v 27 letih uspelo uresničiti kar nekaj svojih vizij. S svojim petjem je polepšala že nešteto porok, koncertov, dogodkov, v letošnjem letu pa je postala tudi del muzikala Povodni mož.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ufff, idealen začetek dneva je predvsem v tišini. Ko bi si v miru pripravila zajtrk, skuhala kavico in malo posedela ob kakšni pesmi, ki mi v danem trenutku ustreza. To je idealen začetek dneva. Realnost je pa popolnoma drugačna. Sploh odkar imam otroke. Ponavadi se začne hektično od prve sekunde, na vse konce in kraje.

Sem pa tudi sama človek, ki zelo težko sedi pri miru in stagnira v nekem trenutku. Razen ... ko padem v kakšno hudo korejsko serijo. Zato se jim izogibam, ker lahko gladko zapravim dan ali dva v nekem svetu drame, ljubezni in ni da ni. 😊 Vedno je kaj za narediti, kaj za odpisati, kaj za optimizirati. Tako se ta idealen začetek dneva zgodi mogoče enkrat na leto, če se.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …
Če bi to vprašala Nežo kakšno leto nazaj, bi bil odgovor popolnoma drugačen. Če vprašaš Nežo zdaj, si pa večinoma kar "nabijem" samozavest. Kdo mi jo bo, če si je ne bom sama? No, tako je, če nisem ponoči stokrat pokonci in se zjutraj ne zbudim s podočnjaki in cela razkuštrana. Pa še takrat mi ponavadi moj fant dvigne moralo. Kar je res zanimivo. Bolj kot sem skuštrana, bolj mi pravi: "Kako si pa danes lepa." Ampak ne glede na komentarje kogarkoli, končno sem prišla v fazo življenja, ko sem si res všeč in si rečem: "Lepa si."

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
… se počutim še stopničko boljše in bolj ženstveno v svoji koži. Res se drugače počutiš, če nase navlečeš trenirko in superge ali pa oblečeš oblekico, si nadeneš nakit, šminko, lepo urediš lase. Rada imam ta ženstveni občutek, ko ni samo energija, ki jo oddajaš, tista, ki pritegne, ampak tudi celotna podoba. Pa ne bom lagala, da se urejam samo zase in svoj občutek. Ne, priznam, da mi je dober tudi občutek, ko mi kdo reče, da sem lepo urejena, da mu je všeč obleka itd.

4. Z vašim čudovitim glasom ste popestrili že marsikatero poroko, dogodek, prepevali ste kot backvokalistka, trenutno pa ste tudi del zasedbe muzikala Povodni mož. Vse to je med seboj precej raznoliko. Kaj izmed vsega pa vam je najbolj pisano na kožo? Ob čem še posebej zažarite? Kdaj ste odkrili, da je glasba vaše poslanstvo?
Moj spekter zanimanja in ustvarjanja je na res veliko področjih. Glasba je sicer prvotna, z njo sem tudi začela biznis in sem hvaležna, da si lahko na ta način služim kruh. Petje je samo po sebi že od malega del mene. V bistvu je tako velik del moje identitete, da si do pred kratkim sploh nisem predstavljala, kako bi bilo, če bi to izgubila. Prav spraševala sem se, kdo je Neža, ki ne poje. Zanimiv občutek.

Nikoli nisem planirala, da bi dejansko živela od tega, vse se je zgodilo spontano, ko sem bila pripravljena, in nič prej. Potem pa sem dobila priložnost kot voditeljica na radiu in tukaj sem končno začutila nek svoj mir. Glasba in življenje z njo je konstantna borba. Res je lepo ustvarjati, prepevati, ampak to ni poligon, kjer se počutiš pomirjeno. Mogoče tudi zato, ker sem res samokritična. Ne glede na to, kolikokrat me kdo pohvali, ko poslušam samo sebe, najdem milijon stvari, ki bi jih še popravila.

Šele zdaj se učim sprejemati sebe in svoj glas in biti dejansko ponosna nanj. Ampak je težko. Predvsem mi je težko zaupati vase in se tako rekoč "prodati" kot nekaj dobrega. Vedno se mi v glavi vrtijo besede: "Ja, ampak itak si povprečna, nič posebnega." To je proces, ki ga moram še predelati.

5. Svoje glasbeno znanje delite med mlade pevke in pevce na Akademiji za glas. Kaj je za vas prednost pri učenju petja, da predate svojim učencem?
Vsak se spopada s svojimi izzivi. Opažam pa, da me večinoma najdejo učenke in učenci, ki se spopadajo s podobnimi problemi, kot jih imam sama: nizka samozavest, nezaupanje vase in v svoje sposobnosti. Hvaležna sem, da sem sama že toliko časa v procesu predelovanja teh strahov pri sebi, da sem zdaj lahko njihovo drevo, na katerega se lahko naslonijo in se počasi začnejo odpirati v svoji lepoti.

Dejansko pri večini ni problem, da nimajo posluha, da ni občutka. Pri večini je problem stavek "Ti bodi pa tiho, ker nimaš posluha" iz osnovnošolskih zborov. Iskreno, postanem kar besna, ko slišim to od vsakega drugega, ki pride k meni. Ne razumem, kako si lahko pedagog in tako pohabiš človeka. Ja, pohabiš. Mislim, da se ljudje sploh ne zavedajo, kakšno škodo naredijo otroku s temi besedami. Imam učenke pri 50 letih, ki čudovito pojejo. Pa so se bale odpreti usta zaradi takih ljudi.

Petje je terapija. Petje ti pomaga marsikje. Je energija, strast, čustva. Ni da ni. In ljudje so zaradi takih pristopov prikrajšani za vse to. Kar nekaj časa namenim temu, da se v takih primerih pogovarjam z ljudmi, da jim pomagam predelati strahove, negotovosti, nezaupanje vase. Tako ponosna sem, ko naredijo naslednji korak, ali se pridružijo kakšnemu zboru, ali pa se odločijo nastopiti na dnevu za nastopanje. Kdaj je ogromen korak že samo to, da se opogumijo vzeti mikrofon v roke. Jaz petja res ne jemljem samo kot petje in učenje. Marsikdaj je tukaj v ozadju kar nekaj "terapije".

6. Svoj glas uporabljate tudi kot voditeljica na Hitradio center. Kaj vam je pri tem delu v največji izziv?
Največji izziv mi je bila na začetku sinhronizacija vse tehnologije s tem, kar želim povedati, pa da sem uskladila tok misli v možganih in moj jezik. Res je bilo ogromno novih stvari, ki sem se jih morala naučiti. Ampak moram priznati, da mi je kolektiv res pomagal in da so me z mojimi mnogimi vprašanji tolerirali.

Da ne omenjam tega, kakšen "adrenalin rush" je, če narediš napako in gre v eter kakšen nenameren miks dveh pesmi itd. Jaz res nisem dobra v takih situacijah, ker zakuham na 200 stopinj, možgani mi dobesedno "zatrokirajo", potem pa še en teden premlevam o tem, koga vse sem razočarala in kako bom letela ravno iz nove službe … Ni da ni. Ampak zdaj mi je res lažje, na začetku sem imela pa kar izzive.

7. Ste mamica nadobudnima dečkoma. Do katerih spoznanj o sebi ste prišli v vseh letih materinstva?
Ufff. Da od sebe ne smem pričakovati kakršnekoli idealne mame. Res mi je grozno gledati vse te profile ultra srečnih mamic, ki jim navidezno vse teče kot po maslu, imajo stvari urejene od a do ž, vse najboljše za otroke, nikoooli ne dvignejo glasu. Vem, to je popolnoma moj problem, one niso niti malo krive, to je moj "triger".

Res pa je, da midva ne delava mirnih otrok. 😊 Če je kdaj mir, ponavadi nekaj ne štima in je ogenj v strehi. Je res pestro. Za zdaj sem prišla do dokaj osnovnih spoznanj, če jim lahko tako rečem. Da ne smem od sebe pričakovati popolnosti in da kljub temu, da nisem popolna mama, dajem od sebe vse in si želim, da bosta fanta na koncu srečna in dobra človeka.

8. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Imam srečo, da so stvari, ki jih počnem profesionalno, večinoma stvari, ki mi veliko pomenijo. Z družino bi si želela več izletov, doživetij itd., ampak poskušam to optimizirati vsaj do neke mere. Ni lahko biti mama in zraven ustvarjati kariero, to pa priznam. Glede hobijev bi si želela kakšno uro ali dve za kvačkanje, pa za barvanje mandal itd. Ampak tudi to bo spet prišlo, ko bo čas za to. Trenutno imam prioritete povsem drugje.

Moja osebnost je taka, da ko enkrat začnem delati nekaj, kar mi je res noro všeč, recimo risanje mandal, se povsem predam temu in ne morem razmišljati o drugih stvareh.  Dneve bi lahko čepela samo v kotu in barvala. To pa ne gre. Tako da sem se nekako zavestno odločila, da dam trenutno določene stvari na prvo mesto, nekatere pa bodo počakale na druge čase. Vse pač nima mesta v istem obdobju življenja.

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
"To je samo ta trenutek in bo minil. Ni to moja realnost, samo trenutno stanje." S tem se tolažim, ko me karkoli podre. To mi da motivacijo za naprej, da zbrcam trenutek ali obdobje in šibam naprej s polno paro.

10. Biti ženska je lepo, ker …
… smo bitja s čudovito energijo, katere moči in hkrati nežnosti in ranljivosti se premalo zavedamo. Dano nam je toliko možnosti. Lahko smo mame in občutimo lepoto ustvarjanja življenja z našim lastnim telesom. To je res poseben občutek.

Seveda je fino biti superženska, s kariero, z družino, z vsem, kar si zamisliš. Lahko si buldožer in dosežeš vse, kar si zamisliš. Ženske smo carice. Ne samo v karierah. V celoti. Hvaležna sem, da sem ženska. 

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.