Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Pisatelj J. R. R. Tolkien je znan po tem, da je svojega Gospodarja prstanov opisal kot "v osnovi versko in katoliško delo; sprva nezavedno, po vnovičnem branju pa zavestno". Čeprav to morda drži, pa je napisal tudi kratko zgodbo, ki po katoliški simboliki prekosi celo Gospodarja prstanov.
Zgodba
Imenuje se Nigglov list in spremlja "malega človeka po imenu Niggle, ki ga je čakalo dolgo potovanje". Na začetku zgodbe je predstavljen kot ljubiteljski umetnik, ki ga vedno znova zmoti njegov sosed, gospod Parish.
Kljub temu, da je gospod Parish precej nadležen, mu Niggle pomaga v vseh njegovih potrebah. Nekega dne Niggle zboli. Kmalu zatem ga obišče "hišni inšpektor", skrivnostni moški, ki Niggla opozori, da se mora začeti njegovo "potovanje".
Niggla odpeljejo na železniško postajo in pozneje se zbudi v bolnišnici krajevne ubožnice. Tam mu zdravniki ponudijo grenko zdravilo in mu naročijo, naj pomaga "pri izkopavanju, mizarjenju in barvanju golih desk v eni barvi". Niggle se sprva upira enoličnemu delu, nato pa ga sprejme in je pripravljen pomagati pri vsaki nalogi, ki mu je dodeljena.
To nas privede do preiskovalnega sodišča, kjer Niggle sliši dva "glasova", ki govorita o njem in njegovi usodi. En glas je "strog", drugi pa "nežen". Po dolgem pogovoru je izrečena sodba. Niggla pripeljejo v prostrano deželo in v daljavi zagleda gore. Tam znova sreča gospoda Parisha in moža se spravita.
Kmalu oba "zagledata človeka, ki je bil videti kot pastir; hodil je proti njima po travnatih pobočjih, ki so vodila v gore. 'Ali želita vodnika?' ju je vprašal. 'Ali želita nadaljevati pot?'" Verjetno ni treba posebej poudarjati, da Niggle sledi pastirju v novo deželo za gorami.
Edinstven opis vic
Čeprav knjiga Nigglov list vsebuje veliko različnih ravni, je jasno, da je Tolkien govoril o svoji edinstveni predstavi vic. Ta vidik svoje zgodbe je na kratko omenil v pismu: "V svoji 'očiščevalni' zgodbi Nigglov list sem poskušal alegorično prikazati, kako bi se lahko [subkreacija] na neki ravni povzdignila v Stvarstvo."
Niggle na zemlji v bistvu ni bil popoln, ker pa je bil tako strpen in ljubezniv do gospoda Parisha, je v posmrtnem življenju prišel v nekakšno obliko vic. V bolnišnici se Niggle očisti svojih nepopolnosti z opravljanjem dela, ki se mu je na Zemlji izogibal.
Nato ga obiščeta dva glasova, ki ju pogosto primerjajo s "pravičnostjo" in "usmiljenjem". V Božjih očeh smo vsi opazovani skozi to dvojno optiko, in kot je med splošno avdienco opozoril papež Frančišek, je "prav Božje usmiljenje tisto, ki udejanja resnično pravičnost".
Nazadnje se Niggle iz vic prebije v deželo na robu nebes. Tam sreča "pastirja", ki ga povabi v deželo, ki je (po besedah C. S. Lewisa) "še bolj gor [in] še bolj notri". Njegova duša se končno umiri in Niggle se sreča z uresničitvijo vseh svojih upov in sanj.
To je čudovita kratka zgodba, ki ponuja osvežujoč pogled na vice, prijetna za branje in navdihujoča za meditacijo. Zgodba predstavlja tolažilno predstavo o posmrtnem življenju in nas spodbuja, da Bog za nas načrtuje nekaj čudovitega, četudi se moramo najprej očistiti, da bi to dosegli.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
