“Rada skrbim in se razdajam za hčerki, to me osrečuje”

Simona Plut je v prvi vrsti mama dvema deklicama in žena svojemu ljubečemu možu. Osrečujejo jo skrb in delo za družino ter čas, preživet z njimi. "Zelo rada kuham in gostim sorodnike in prijatelje. Ko mi mož reče, da je največji fan moje kuhinje, imam še več motivacije in volje. :)"

Hkrati ji je za izpopolnitev svojega jaza pomemben čas zase in za ustvarjanje na svojem poklicnem področju. Po izobrazbi je diplomirana profesorica jazz petja in pevka z dolgoletnimi izkušnjami na različnih odrih z raznovrstnimi zasedbami. Največ časa na svoji glasbeni poti posveča družinskemu bendu The Plut Family in predajanju pevskega znanja svojim učencem.

"V življenju mi je pomembno, da si dober in pošten do soljudi, da se trudiš, da izboljšaš samega sebe. Ko so ljudje okoli tebe srečni, si lahko srečen tudi sam," je eno njenih vodil.  

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ob stavku idealen začetek dneva mi najprej pride na misel srkanje jutranje kavice ob sončnem vzhodu nekje ob morju, z dobro knjigo v roki.

Ampak res srečna sem najbolj takrat, ko zjutraj iz sobice priskakljata dve glavici z razmršenimi lasmi in kličejo mami in ati. Če pa se to nadaljuje še tako, da nobenemu ni treba od doma, da skupaj pojemo zajtrk in se pogovarjamo, je pa to zame najlepši začetek dneva.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Biti urejen zame ne pomeni, da moraš vsak dan po svetu hoditi  naličen in oblečen v "fensi" oblačila. Vseeno pa se samozavestno in motivirano počutim najbolj takrat, kadar se naličim in oblečem nekaj lepega in elegantnega.

3. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Ko sem bila prvič noseča, sem imela toliko dela z različnimi nastopi, da se nisem niti ukvarjala s tem, kaj me čaka po porodu. Odraščala sem v veliki družini in vse to z otroki, gospodinjstvom mi je bilo domače. Bila sem stara 24 let in si nisem predstavljala, kako se bo moje življenje spremenilo, ko bom sama postala mami. Ko sem hčerko prvič vzela v naročje, sem vedela, da bi zanjo naredila vse. Ampak čisto na začetku se mi zdi, da še nisem imela tiste prave navezanosti.

Kmalu pa sem začela čutiti neskončno ljubezen do otroka. Vsakič težje sem odšla od doma, čeprav včasih samo za eno uro. In takrat se mi je začel razvijati tisti pravi materinski čut. In res je lepo, ker veš, da si za nekoga cel svet in tisti svet te ne bi menjal za nobenega drugega. Rada skrbim in se razdajam za njiju, to me osrečuje.

4. Kako se ob vseh obveznostih, otrocih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Z možem Sandijem sva skupaj že od mojega 17. leta. Preden sva se poročila, sva hodila šest let. Skupaj sva odrasla in se izoblikovala v osebi, kakršni sva danes.

Čeprav sva bila par, pred poroko nisva živela skupaj. Jaz sem študirala v Avstriji, on je študiral v Sloveniji, potem je on delal nekaj časa v Zagrebu, jaz sem bila še vedno v Avstriji … Velikokrat sva se videla samo enkrat na teden. Vendar vedno, ko sva bila skupaj, sva bila res skupaj. Oba sva ljubitelja hrane, zato sva veliko časa preživela v kakšni restavraciji ob dobri hrani. Vsako leto sva si privoščila potovanje in izlete, spoznavala sem njegovo družino in on mojo, vse to naju je resnično povezalo.

V letih pred poroko sva se res spoznala in videla, kaj si v življenju želiva. Ko sva dobila otroke, je mož istočasno začel samostojno poslovno pot, ki od njega zahteva veliko časa. Tako se je najin čas, ko sva sama, ekstremno zmanjšal. Ampak vedno najdeva v dnevu vsaj nekaj minut, ko si poveva vse, kar se je čez dan zgodilo. Zaupava si svoje skrbi in težave, vedno drug drugega vprašava za nasvet. Oba se rada pogovarjava in najbolj pomembno mi je to, ker sva drug z drugim iskrena. Moj mož je moj najboljši prijatelj in ni osebe, ki bi me tako dobro poznala, kot me on.

Čudovit utrinek s Simonine in Sandijeve poroke:

5. Kaj vas je vodilo na glasbeno pot? Je bil glavni razlog glasbeni talent ali je bilo vmes še kaj drugega? Katera od glasbenih zvrsti, ki se jim posvečate, vas najbolj pritegne?
Ko sem kot osnovnošolka hodila v glasbeno šolo, nisem imela občutka, da me bo življenje vodilo na glasbeno pot. Ko pa sem začela vsakič bolj pogosto nastopati, sem spoznala, da me osrečuje to, ko lahko stopim na oder in dam ljudem svoj talent, ki mi je bil podarjen.

Kot otrok sem bila vedno v stiku z glasbo. Moj ati je glasbenik, spomnim se, ko nam je pogosto vrtel različno glasbo. Od slovenske narodnozabavne do pop glasbe vseh možnih izvajalcev. In verjetno imam že od takrat v sebi to, da mi ni pomembno, kakšne zvrsti je glasba. Pomembno je, da se me dotakne.

6. Z bratom, sestro in še dvema pridruženima članoma ste se združili v skupini The Plut Family. So bratsko-sestrske vezi v vašem primeru prednost ali slabost? Kako usklajujete morebitne različne poglede na glasbo oz. nastope?
Zadnja leta je moja glasbena pot usmerjena v mojo skupino The Plut Family. 

Včasih bi bilo lažje, da bi kot pevka svoj čas posvečala solo karieri. Vendar me osrečuje to, da smo s sestrami in bratom povezani ne samo kot družinski člani, ampak tudi kot sodelavci.

In ponosna sem, ko nam nekaj skupaj uspe. To našo glasbeno in čustveno povezanost čutijo tudi naši poslušalci, ki nam to večkrat povejo.

Moram pa priznati, da so te vezi včasih težava, saj smo že od majhnega navajeni, da nimamo zadržkov in si povemo vse, kar mislimo. Zato velikokrat pride do trenj. Prednost pa je, da ne glede na to, kolikokrat se skregamo, hitro spet postanemo prijatelji. :)

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Najbolj sem hvaležna za preizkušnje, ki so se mi zgodile v odnosu z najbližjimi. Te so mi dale vedeti, da ne glede na to, kaj vse smo v življenju prestali, in ne glede na to, kar še bomo, vem, da bomo vedno tu drug za drugega.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Kadar sem slabe volje, mi pomaga to, da se zavedam stvari, za katere sem v življenju hvaležna in koliko lepega me v življenju še čaka. Tako si dvignem voljo in grem lažje naprej.

9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Uradno sem Ljubljančanka, ampak moje srce in duša sta še vedno v Beli krajini. Najbolj me napolni to, ko grem lahko v naravo v svojem domačem kraju. Ko obiščem svojo domačo vas in starše, imam občutek, da od mene odletijo vse skrbi in se popolnoma sprostim. Tam dobim novo energijo in voljo za naprej.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Hvaležna sem za prednosti in lepoto ženske vloge. Že to, da lahko podarimo življenje, je ena najlepših stvari, ki smo jih sposobne. Moramo pa si priznati, da naša ženstvenost pride do izraza šele takrat, ko imamo ob sebi moškega, ki nas varuje.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.