“Pred tekmovanji vedno zmolim. Verjamem, da to pomaga do boljših rezultatov”

Kako pomembno je delo gasilcev, se zavedamo tudi na našem portalu. V mesecu oktobru veliko pozornosti namenjamo prav njim, ki so s svojim delom zgled v ožji in širši okolici. Ana Rokavec je 17-letna gasilka iz Prostovoljnega gasilskega društva Zbilje. Na to pot je stopila že pri šestih letih, najprej kot pionirka, nato je okrepila vrste mladink, trenutno pa je mentorica mlajšim dekletom.

V gasilstvo so jo vpeljali starši. "Svojih začetkov se dobro spominjam, saj sem na treningih zelo uživala in spoznala veliko vrstnikov," pripoveduje Ana. "Tudi zdaj, ko sem mentorica, mi je najbolj pomembno, da se dekleta med seboj razumejo in dobro povežejo, saj so ekipa, ki stojijo skupaj kot eno, zato so njihovi odnosi in druženja zelo pomembni."

Priložnost za delo z mlajšimi ji je ponudil njen mentor Matic Herceg, s katerim je trenutno somentorica dekletom. "Za to sem mu zelo hvaležna, saj takšne nore priložnosti ne dobi vsak."

Z mladimi zelo rada dela, saj je bila tudi sama na njihovem mestu, zato ve, kako se počutijo in kaj jim najbolj ustreza na vajah in tekmovanjih. "Moram priznati, da imam zelo pridno ekipo, ki rada sodeluje in posluša. S tem je moje delo bolj enostavno. Skupaj preživimo res veliko časa, zato imam z njimi posebne vezi, ki nas povezujejo v eno enoto, eno ekipo, ki bo stala skupaj tudi v težkih trenutkih."

V PGD Zbilje so izredno močni tudi na področju gasilskih olimpijad. Za treninge porabijo vsaj štiri do pet ur tedensko, ko pa so pred njimi tekmovanja, se te ure podvojijo.

"Največji dosežki društva so zagotovo vse olimpijade, na katere smo se uvrstili, še posebej tiste, na katerih smo osvojili medalje. Nazadnje smo mladinke osvojile zlato medaljo na olimpijadi v Švici."

Kot mentorica nosi tudi veliko odgovornost, saj ima pred sabo vedno še vsaj devet mlajših deklet. "Od mene se pričakuje, da jim zagotavljam varnost. S tem do sedaj nisem imela večjih težav, saj so punce že same dovolj odgovorne in v veliki večini same poskrbijo zanjo, a nesreča nikoli ne počiva, zato se vedno potrudim, da sem še bolj previdna pri vsaki stvari, kjer bi lahko prišlo do nesreče ali poškodbe."

"To, da sem gasilka, mi pomeni veliko, saj se v gasilski dom, odkar pomnim, odpravljam z velikim veseljem. Vem, da se bom tam sprostila in uživala v družbi drugih gasilcev, ki se v gasilski dom odpravljajo prostovoljno in z dobrim namenom." Tam je spoznala tudi veliko prijateljev, s katerimi preživlja prosti čas tudi zunaj gasilskih vrst.

"Moj naslednji cilj v gasilstvu je zagotovo še vsaj ena olimpijada, in sicer v Italiji leta 2024, na kar se bomo začeli pripravljati že sedaj, saj za tako visok cilj potrebujemo veliko vaje in potrpljenja."