Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
V oktobru, mesecu požarne varnosti, bomo tudi na našem spletnem portalu več pozornosti namenili prostovoljnim gasilcem in gasilkam, ki so s svojim delom zgled v ožji in širši okolici. Ena takih je tudi 28-letna Andreja Hutevec, ki prihaja iz okolice Novega mesta in je že 20 let članica PGD Prečna.
V naslednjem letu bodo v PGD Prečna praznovali 110 let delovanja. Andreja v društvu opravlja več vlog, trenutno je dejavna kot mentorica mladine, blagajničarka in članica upravnega odbora. V Gasilski zvezi Novo mesto je predsednica mladinske komisije. Zaposlena je v podjetju kot referentka varnosti in zdravja pri delu, njeno delo pa zajema skrb za varstvo in zdravje pri delu ter požarno varnost v podjetjih.
Pri osmih letih si se pridružila gasilskim vrstam. Kako se spominjaš svojih začetkov? Kdo te je navdušil ali prepričal, da se jim pridružiš? Je to tradicija v vaši družini?
V gasilsko društvo me je povabil takratni mentor mladih, ki je pripravljal ekipo pionirk, starih od šest do enajst let, za tekmovanje. Na vajah je bilo zabavno in tako je gasilstvo postalo del mene. Večji del ekipe je ostal skupaj, zato smo tekmovale tudi v članski kategoriji. Dvakrat smo se udeležile tudi državnega gasilskega tekmovanja. Res je tudi, da je gasilstvo del družine, saj sta bila gasilca tako oče kot stari oče. Člani gasilskega društva pa so tudi bratranci in sestrične.
Hvala vam!
V PGD Prečna je ena tvojih glavnih nalog delo z mladimi. Čemu posvečate največ pozornosti pri delu z njimi?
Delo z mladimi v društvu obsega predvsem vaje in priprave na različna gasilska tekmovanja. Na vajah na zabaven in praktičen način podajamo znanje, ki je uporabno v vsakdanjem življenju, pozneje pa pride prav tudi na intervencijah. Pozornost namenjamo tudi temu, da vsaj kakšnemu gasilstvo "zleze v kri" in se odloči postati operativni gasilec, saj prihodnost društva temelji na delu z mladimi. Za nagrado pripravimo tudi kakšno družabno popoldne, da se otroci še bolj povežejo, saj želimo, da ostanejo povezani tudi zunaj gasilstva.
Koliko zanimanja je med mladimi za gasilstvo in kako se počutiš, ko jim predajaš znanje?
Med mladimi obstaja zanimanje za gasilstvo, predvsem v družinah, kjer je to tradicija. Je pa v današnjem času kar težko tekmovati z vsemi drugimi prostočasnimi dejavnostmi. Delo z mladimi mi je v veselje in ponos, še zlasti ko vidim njihovo zadovoljstvo ob doseženih rezultatih in v kakšne osebe odraščajo.
Dolga leta si kot animatorka sodelovala na oratoriju v župniji Prečna. Najbrž ti tudi to pomaga pri delu z njimi?
Vsekakor. Kot animatorka sem se udeležila številnih usposabljanj za delo z mladimi in te izkušnje sem lahko prenesla v gasilstvo. Obenem sem na oratoriju spoznala nekatere otroke, ki so se pridružili gasilcem po tem, ko so sodelovali na gasilski delavnici, kjer so spoznali delo gasilca in videli, kaj počnejo mlajši gasilci.
Ti je kakšna intervencija še posebej ostala v spominu in zakaj?
Za sabo nimam veliko intervencij, a zagotovo mi bo v spominu ostala ena večjih v naši okolici, ko so goreli odpadki v podjetju Ekosistemi v Zalogu v sosednji občini Straža. Na intervencijo sem odšla, ko je bil glavni požar že pogašen in smo gasili ter čistili posamezna manjša požarišča. Neverjetno je bilo videti tako veliko število gasilcev na delu.
Intervju je bil najprej objavljen na spletnem portalu druzina.si.
Ali je tvoj mož tudi gasilec? Kako sicer po tvoji oceni moški gledajo na ženske kolegice v gasilskih vrstah?
Da, tudi on je gasilec. Spoznala sva se na gasilskem tekmovanju. Na poročni dan so nama člani najinih društev skupaj pripravili špalir.
Zdi se mi, da nas moški kolegi vse bolj spoštujejo in nam dajejo priložnosti, da se izkažemo tudi na intervencijah, ne le na tekmovanjih. Na nas pa je, da se opogumimo in pokažemo željo po udejstvovanju tudi na intervencijah, saj se vedno najde tudi kakšno manj zahtevno opravilo, ki pa je pomembno, da je intervencija uspešno opravljena.
Zaposlena si v podjetju, ki se ukvarja z ozaveščanjem o varstvu pri delu. Ali in kako ti znanje, ki si ga pridobila kot prostovoljna gasilka, pomaga pri poklicnem delu?
Na usposabljanjih za operativnega gasilca je velik poudarek na varnosti, saj je treba najprej poskrbeti za lastno varnost, da lahko pomagamo drugim. Prav tako moramo tudi pri drugih opravilih skrbeti za varnost in zdravje sebe in drugih, da ne bomo pozneje imeli zdravstvenih težav. V vsakdanjem življenju pa nas spremljajo različne nevarnosti za nastanek požara, zato je treba poznati preventivne ukrepe, da ne pride do požara, in vedeti, kako ukrepati, če opazimo požar.
Slišali smo, da se dobro znajdeš v kuhinji. Menda zelo rada pečeš. Kaj ti gre najbolj od rok? Kaj gre tvojim bližnjim najbolj v slast?
Drži, peka slaščic je eden mojih najljubših hobijev, ker mi omogoča eksperimentiranje. Najraje pripravljam torte in mehko pecivo. Vedno preizkušam nove recepte, kakšne okuse pa tudi sama sestavim skupaj. Domači so že navajeni, da za rojstni dan dobijo torto, ki je vedno po kakšnem novem receptu, morajo pa biti sočne.
Zelo rada tudi ustvarjaš z rokami in delaš zunaj v naravi. Kakšno sprostitev oziroma veselje ti to predstavlja?
Ustvarjanje in vrtnarjenje sta zame odklop od hitenja v vsakdanjem življenju. Zadovoljna sem, ko vidim končan izdelek ali pobran plod. Ko potrebujem mir, grem rada v bližnji gozd, kjer pogosto najdem material za ustvarjanje.
Kaj ti pomeni biti gasilka? Kako te to zaznamuje v vsakdanjem življenju?
Biti gasilka mi pomeni, da sem vedno pripravljena na akcijo in za pomoč drugim. Udejstvovanje v gasilstvu mi ponuja vedno nove izzive in me spodbuja k osebni rasti ter k premagovanju strahov.
