V šoli je ustrahovala druge, danes pa oznanja Boga prek umetnosti

Ingrid Basaldúa Guzmán ima 26 let in trenutno živi v Stuttgartu v Nemčiji. Do 18. leta je odraščala v mestu Querétaro v Mehiki, ki velja za majhno, zelo revno in nasilno sosesko.

Kljub temu da je bilo njeno življenje v številnih pogledih težko zlasti zaradi revščine, je bila tam srečna. "Živeli smo po krščanskih vrednotah in bili zadovoljni s tem, kar smo imeli. Toda zunaj je bilo veliko nasilja, drog in ustrahovanja."

Pri 12 letih je bila v šoli obdana z drogami in nasiljem. Od 50 otrok v njenem razredu le štirje niso uživali drog. "Sama jih nisem uživala, ker nisem želela narediti nečesa, kar bi osramotilo Boga."

Zavedala se je, da je lahko kadarkoli tepena, zato se je branila z nesramnostjo. "Mislim, da zaradi okolja nisem mogla razviti zdravih odnosov, saj je bilo veliko nasilja. V srednji šoli sem druge ustrahovala in nisem ponosna na to."

Kot najstnici ji je ustrahovanje ušlo iz nadzora in se stopnjevalo v verbalno nasilje. "Takšna sem bila dve leti srednje šole. Hkrati sem se začela približevati Bogu, saj sem takrat največ molila."

Spoznala je, da njena dejanja niso v skladu z njeno vero in ne sme slabo ravnati z drugimi, če se želi zbližati z Bogom.

V tretjem letniku srednje šole se je žrtvam opravičila za vsa dejanja, s katerimi jih je prizadela. "Nekateri mi niso odpustili in imajo do tega pravico. Zelo mi je žal za to, kar sem jim naredila. […] Ustrahovanje je nekaj, česar nihče ne bi smel doživeti in česar nihče ne bi smel početi, saj škodi obema stranema. Čutim, da me je odpuščanje drugih ozdravilo." Začela je stremeti k dobremu.

Ingrid se je celo srednjo šolo ukvarjala s športom in bila odlična učenka, saj se je želela izkopati iz revščine. Vpisala se je na študij računovodstva, hkrati pa je bila ves čas v stiku z umetnostjo. "Umetnost me je oddaljila od negativnih stvari. Od nekdaj sem imela rada stripe in rada sem jih risala. Malo pred koncem srednje šole pa sem ustvarila svojo prvo fresko."

Velikokrat ustvarja na ulicah, ki jih nadzorujejo vandali. Vodi jo misel, da želi z znanjem, ki ga ima, oznanjati Boga.  

V času razločevanja svoje življenjske poklicanosti se je Ingrid srečala z več humanitarnimi organizacijami, prek katerih je spoznala, kaj Bog želi od nje. Delala je z migranti in v kuhinji za revne ljudi.

Sčasoma se je vključila v enega od tamkajšnjih apostolskih gibanj, kjer jo je najbolj navdušilo, da je nihče ni obsojal ali ji kakorkoli ukazoval, saj, kot pravi, je bila upornica in je večkrat nasprotovala avtoritetam.

Spoznala je sestro Alejandro, ki jo je, ko je videla neko njeno delo, prosila, naj naslika podobo Marije. "Nisem se čutila vredne, toda tako je vztrajala, da sem končno privolila. Moje delo je vključila v nacionalni projekt in me začela motivirati, da slikam Božje podobe."

Čeprav ni nikoli obiskovala likovne šole, je začela postopoma izboljševati svoje tehnike.

Ko se je po vsem svetu razmahnila pandemija koronavirusa, je Ingrid pustila redno službo in se spraševala, kakšna bo njena prihodnost. "Predvsem družini je bilo težko dopovedati, da ne želim več delati kot računovodja."

Izdala je strip, ustvarila svojo blagovno znamko in začela prodajati svoje izdelke tudi drugod po svetu.

Ko je epidemija prizadela tudi tamkajšnjo skupnost redovnic in so bile primorane zapreti svetišče, so jim v gibanju priskočili na pomoč s spletno oddajo, v kateri je Ingrid slikala v družbi uveljavljenih umetnikov, gledalci pa so lahko prispevali denar za sestre, ki so tako zbrale dovolj denarja in lahko spet odprle svetišče.

Ingrid je tudi zaradi tega projekta postala mednarodno znana. Ustvarila je projekt vandaliziranih zidov, da bi prostorom vrnila dostojanstvo, udeleževala se je mednarodnih projektov in bila povabljena v Rim, da bi v živo slikala pred papežem Frančiškom.

Ko je začela slikati, je veliko časa preživela v cerkvi. Tam je našla tudi svoje prijatelje. Že leta 2018 jo je sestra Alejandra povabila na mednarodno voditeljsko šolo za dekleta v Nemčijo.

"Takrat sem začela razmišljati o možnosti, da bi postala redovnica, vendar sem ostala na poti razločevanja poklicanosti. […] Življenje s sestrami je bilo najlepše darilo. Tam sem spoznala, da je moja poklicanost zakon in tako se je rodila tudi moja poklicanost k evangelizaciji."

Ingrid je danes poročena s Špancem Alvarom, s katerim sta se spoznala konec leta 2020 v Mehiki. "Iskala sem nekoga, ki bi me razumel v moji veri in v moji ljubezni do Boga, da bi bil zanj pripravljen narediti nore stvari. In točno to je Álvaro. Je moja druga polovica. Moj mož je sad vseh mojih molitev in molitev vseh mojih posvečenih prijateljev."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.