Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
"Želim poromati v Medžugorje, da bi se Bogu zahvalil za čudežno rešitev," je za poljski radio Plus Radom povedal Roman Wileński, eden od potnikov, ki je preživel sobotno tragično nesrečo poljskega avtobusa na Hrvaškem.
Potem ko se je zaradi ran na glavi in nogah nekaj dni zdravil v zagrebški bolnišnici, se bo kmalu lahko vrnil v domovino.
Roman Wileński je priznal, da se je precej dobro spopadel s travmo po nesreči, saj je prej dolgo delal v komisiji za preiskavo nesreč. Trenutno je zaposlen pri enem od železniških podjetij.
"Materi Božji se imam za kaj zahvaliti"
"Zame je čudež, da sem preživel. Hvala Bogu. Sedel sem v peti vrsti, na voznikovi strani. V času dogodka sem spal. Zbudil sem se v trenutku, ko je avtobus trčil v cestne ovire. Vse, kar sem lahko naredil, je bilo, da sem se prijel za sedež pred seboj, da sem ublažil silovitost udarca. Pozneje sem v bolnišnici gledal fotografije nesreče," je povedal v pogovoru za Radio Plus Radom.
V prihodnosti želi znova obiskati Medžugorje. Bogu se bo zahvalil, da je bil čudežno rešen.
"Materi Božji se imam za kaj zahvaliti. Zdaj imam veliko časa za molitev. Zahvaljujem se molivcem za vse udeležene v nesreči."
Nesreča romarjev v Medžugorju
Spomnimo, nesreča poljskega avtobusa se je zgodila preteklo soboto v jutranjih urah na avtocesti severno od Zagreba. Romarji so se v petek iz Čenstohove odpravili v Medžugorje. Romanje je organiziral Urad bratovščine sv. Jožefa, udeležilo se ga je 42 romarjev, ki sta jih spremljala dva voznika. V nesreči je umrlo 12 ljudi, več kot 30 pa je bilo ranjenih.
"Ne odidite od doma, preden se ne pobotate"
Po hudi nesreči je družbena omrežja preplavila ganljiva objava hrvaškega patra Stjepana Ivana Horvata, ki je ob fotografiji tragične nesreče zapisal:
Nikdar ne odidite od doma, preden se ne pobotate, če ste v prepiru. Kajti morda je to trenutek, ko boste še zadnjič videli svoje najdražje in jih poslednjič objeli. Danes vse novice poročajo o nesreči poljskega avtobusa, ki je zletel s ceste, ducat ljudi je izgubilo življenje. Tega niso pričakovali niti načrtovali, ne oni ne njihove družine, a se je žal zgodilo. Večni mir in pokoj njihovim dušam, njihovim svojcem pa naj Bog da moč, da se soočijo z izgubo. Poskušajmo biti vedno, vsak dan, hvaležni za ljudi okrog sebe in za življenje, ki ga imamo, ker je tako krhko in nenadomestljivo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.