Osem ključnih stvari za izpolnjena prva leta zakona

Število cerkvenih porok se vsako leto zmanjšuje. To je eden izmed razlogov, zakaj je papež Frančišek junija objavil dokument z naslovom Katehumenske poti za zakonsko življenje, ki predstavlja konkreten priročnik za vse, ki se pripravljajo na zakon.

Poglejmo si, kaj papež predlaga zakoncem v prvih letih skupne poti, kako spodbujati odločitev za cerkveno poroko in preprečevati razpoke mladih zakonov.

Dokument govori o "zakonski mistagogiji", torej o skrivnosti zakonske zveze in njenih posledic v življenju zakoncev. Osredotočili se bomo na del dokumenta, v katerem papež Frančišek predlaga nekaj konkretnih smernic za utrditev zakona v prvih letih.

Ravno tisto, kar razlikuje moškega od ženske, pripomore k temu, da se dopolnjujeta in postajata eno. Z zakoncem se razlikujemo in ne moremo pričakovati, da bo rekel ali naredil stvari tako, kot bi jih mi sami. Pri tem je ključno spoštovanje.

Skupno življenje obravnavajte kot pot rasti. Za to je treba delati za dobro komunikacijo, prek katere lahko izrazimo tiste želje in pričakovanja o tem, kaj si v zakonskem življenju želimo. Le v takšni komunikaciji in s sprejemanjem drugačnosti drugega bomo lahko rasli kot posamezniki in v zakonu, ki se od trenutka, ko si izrečemo "da", gradi dan za dnem.

Ravno v drugačnosti in pričakovanjih se rojevajo konflikti. Zavedanje in sprejemanje te realnosti nam bo omogočilo, da na tem delamo s pozitivno konstruktivno komunikacijo.

To pomeni razumeti, kakšna je psihologija osebe in življenjski cikel družine. Vedeti morate, da bo faza zaljubljenosti minila in jo bo nadomestila zrela ljubezen.

Prava ljubezen, ljubeče in predano srce, ki se bo sčasoma utrdilo, bo šlo skozi različne stopnje, ki jih ima vsak odnos. Zavedati se moramo, da ima da vsaka stopnja svoj pomen in da predstavlja priložnost za osebno in družinsko rast.

Pogovarjajta se o vsem: drug o drugem, o svojih družinah, o tem, kar vaju skrbi in zaposluje, o vajinih radostih, željah, dvomih in pričakovanjih. Konstruktiven dialog, v katerem ni očitkov, dialog, ki nam omogoča deliti, graditi, ne pa rušiti. Dialog, v katerem lahko iz spoštovanja povemo svoje mnenje brez strahu pred očitki ali zavrnitvijo. Doseganje tega je proces, ki se začne pred sklenitvijo zakona in se nikoli ne konča, saj se tako oseba kot zakon nenehno razvijata.

Za to je pomembno, da se zakonca podpirata v:

Ustvarjanje jedrne družine, torej tiste, ki jo ustvarita zakonca, ne sme priti na račun prikrajšanja naših staršev in vzgojiteljev, še toliko bolj, ko pridejo otroci. Moramo pa znati postaviti nujne meje že v zgodnjih letih, sicer lahko pozneje pride do številnih konfliktov.

Gojita skupno zakonsko duhovnost v zavedanju, da je v katoliškem zakonu Bog v središču in daje pomen mnogim stvarem, ki se nam zgodijo. Besedilo v tem delu se konča z zelo specifičnim predlogom, "zakonskim dnevnikom".

Naj mladi zakonci dnevnik vidijo kot načrt za usmeritev zakona. Vsak par lahko v konstruktivnem dialogu pove, kako bo svojo duhovnost živel polno, osebno in svobodno na način, v katerem bi lahko še naprej rasel. V dnevniku zakonca postaneta protagonista svoje ljubezenske zgodbe.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.