“Če ne bi bilo Jezusa in moje žene, ne bi dosegel vseh rekordov”

Marcos Tavares je v nogometnem svetu ime, ki ga ni treba prav posebej predstavljati. Brazilski nogometaš s slovenskim potnim listom je prepoznavni člen nogometnega kluba Maribor, katerega kapetan je bil do nedavnega konca športne kariere, znan pa je tudi po svoji srčnosti in borbenosti.

Na svoji športni poti je "Balu", kot so ga klicali v otroštvu, nanizal številne odmevne uspehe: je najboljši strelec prve slovenske nogometne lige, igralec z največ nastopi in goli pri NK Maribor, igralec z največ goli in nastopi na evropskih tekmah in tisti, ki je v slovenski ligi v osmih sekundah dosegel najhitrejši gol.

Za vse njegove uspehe sta po njegovih besedah zaslužna predvsem dva: Jezus in žena Leticia, je poudaril v pogovornem večeru na gradu Rajhenburg, ki ga je organiziralo društvo Družina in Življenje v soorganizaciji s Kulturnim domom Krško.

Marcos prihaja iz južnega dela Brazilije, kjer je s starši in dvema bratoma odraščal v velikem pomanjkanju. "Moč, ki sem jo imel, ni bila zaradi dobrega življenja, ampak ker sem imel težko otroštvo in sem moral narediti vse, da sem lahko preživel v faveli."

Ljubezen do nogometa mu je že kot majhnemu privzgojil oče. Kot pravi, mu je nogomet pomagal pri tem, da ni zašel na stranpoti. "Kjer sem se rodil, nismo imeli pravih vrednot. Polovica mojih prijateljev je mrtvih, drugi so v zaporu. Jaz in dva brata smo se tega rešili."

Družino je pretreslo, ko sta se oče in mama za nekaj časa razšla. "Skoraj eno leto smo bili brez očeta. Mama je kot učiteljica sama delala za preživetje treh sinov."

Pri 13 letih je Tavares dobil povabilo v nogometni klub Gremio in odšel od doma. Kmalu je zaigral tudi v brazilski reprezentanci U-15. "Takrat sem vedel, da ima Bog načrt zame in bom nekega dne nogometaš." V tistem času je prijateljeval z nogometno zvezdo Ronaldiniom, ki mu je veliko pomagal na igrišču, hkrati pa ga je vodil tudi na vse več zabav, zaradi česar se je, kot pravi, "malo izgubil".

Na prava pota ga je zopet postopoma usmerjala žena Leticia. Spoznal jo je na zabavi za svoj 18. rojstni dan in v trenutku ga je očarala. "Rekel sem: ona bo moja žena." Ob tem se pošali, da se je zanjo trudil šest mesecev. Leticia je bila sprva namreč imuna na mlajšega Marcosa in je imela že hčerko od prej. Zaradi nje je opustil zabave, alkohol in druge ženske.

Po šestih mesecih skupne hoje sta se z Leticio poročila, on pa je tudi hitro izrazil željo po otroku, saj je bila njegova velika želja, da bi nekoč skupaj s sinom stal na nogometnem igrišču. To se je uresničilo pred dobrim mesecem na zaključni tekmi sezone, ki je bila hkrati tudi Tavaresova zadnja tekma v njegovi profesionalni karieri. "Dvajset let sem čakal, da bi zaigral skupaj s sinom."

Zaradi svojega obnašanja zunaj igrišča je Tavars na začetku kariere dobil sloves igralca, ki "ima talent, samo nima vsega urejenega v glavi". Njegova nadaljnja nogometna pot je bila vse prej kot lahka, zato je nekaj časa celo razmišljal, da bi nehal igrati. "Hvala Bogu je moja modra žena rekla: ne boš nehal, zaradi mene boš šel na trening. Vsako jutro me je pripeljala na trening do garderobe in me počakala, da grem skozi vrata. Vse do danes je ona tisti steber, ki ga potrebujem za življenje."

Leticia je zanj veliko žrtvovala in mu sledila tudi v Malezijo, kamor je šel igrat pri 19 letih, čeprav je morala v Braziliji pustiti hčerko iz prejšnje zveze. Z družino so tam živeli zelo skromno. "Zadnja tri leta v Maleziji sem bil prvi strelec lige, potem je bilo malo bolje."

Spet je zaigral v Braziliji, nato pa na Cipru. V Slovenijo je prišel na povabilo Zlatka Zahovića. "Ker na Cipru nisem dosti igral, sem bil za. Vse se mi je že malo zdelo brezupno, kot da bi pozabil igrati nogomet. Najprej sploh nisem vedel, kje je Slovenija. Šel sem na Google in pogledal." Ob prihodu v klub so mu ponudili desetkrat nižjo plačo ter mu postavili pogoj, da shujša za sedem kilogramov.

"Moje delo je, da zabijam gole. Prve tri mesece nisem zabil niti enega. Sam pri sebi sem rekel, da je verjetno konec. Spet me je žena bodrila. Vsak dan ob šestih zjutraj sem šel molit na Kalvarijo: Bog, prosim, pomagaj, spremeni moje življenje, potrebujem tvojo pomoč. Nekega dne sem slišal njegovo sporočilo: ostal boš v Mariboru, ker jaz tako hočem." Tavares poudarja, da je Bog naredil čudež v njegovem življenju. Že na naslednji tekmi je zabil prvi gol, skupaj jih je zbral kar 211. Po manj kot treh letih igranja za NK Maribor je postal kapetan.

Čeprav je vsako leto dobival privlačne ponudbe tujih nogometnih klubov, sta ž ženo v molitvi dobivala potrditev, da je mesto njihove družine v Sloveniji.

"Jezus je pot, resnica in življenje. Spremenil je moje življenje. Zaradi Jezusa, ki je imel načrt zame, nisem v zaporu in nisem mrtev. Imam družino, čudovito ženo, ki je zaradi mene precej prestala. Zaradi frustracij, ki sem jih nosil v sebi, sem naredil precej napak. Jezus mi je dal ljubezen po drugih ljudi. Ko so mi oni izkazali ljubezen, sem se spremenil in se tudi začel obnašati drugače."

"Če ne bi bilo Jezusa in moje žene, ne bi dosegel vseh rekordov," je prepričan Tavares. "So skrite stvari, ki jih ne vidimo, ampak Bog dela. Če imamo odnos z Jezusom, lahko vidimo, kar vidi on – v novi dimenziji."

Marcos Tavares je razgrnil tudi svoje načrte za prihodnost. Kot trenutni pomočnik športnega direktorja NK Maribor si bo prizadeval ustvariti čim boljšo ekipo, načrt njegove sedemčlanske družine pa je širjenje Božje ljubezni.

"Dve odločitvi sta v našem življenju najpomembnejši: s kom bomo živeli v večnem življenju in s kom bomo živeli tu na zemlji. Za večno življenje sem se odločil za Jezusa in za zemeljsko za Leticio," je DiŽ-ev pričevanjski večer sklenil izjemni nogometaš.

Celotnemu pričevanju lahko prisluhnete tukaj: