Otroci si želijo hišnega ljubljenčka. Naj jim željo uresničim?

Otroci so skrbni! Želijo imeti prijetnega in veselega soigralca, za katerega bodo lahko skrbeli: skupaj tekali naokrog, ga božali, se sprehajali in ga hranili. Ta otroška želja, poskrbeti za živo bitje, je zelo avtentična.

Starši se bojijo, da bodo morali vsakodnevna opravila, povezana s psom, opravljati namesto svojih otrok (ki so pred tem iskreno zatrjevali, da bo drugače). Ne poznam staršev, ki se s psom ukvarjajo le v tolikšnem obsegu, kot so se prej dogovorili. Sklep? Strahovi so upravičeni.

Preden se odločite za psa, lahko opravite vajo. Vsako jutro – naj bo sonce ali dež – naj se vaš otrok odpravi na sprehod in preizkusi svojo namero. Poskrbite lahko za psa družine, ki je odšla na počitnice, in vidite, kako to deluje. Idej je veliko, toda ob tem si je tudi dobro zapomniti – poligon ni pravo bojno polje.

K tako pomembni odločitvi je potrebno pristopiti zelo kritično. Če se želite pametno odločiti, lahko naredite seznam argumentov za in proti. Vsakemu izmed njih lahko dodelite številčno vrednost, npr. na lestvici od ena do deset. Vredno je, saj internet prikazuje predvsem glavne argumente za. Spodaj boste našli nekaj najmočnejših.

Pes v gospodinjstvu predstavlja neizogiben paket obveznosti: hranjenje, sprehajanje, igranje. Neizogibnost (čeprav zveni kot slabost) je v tem primeru prednost – zahvaljujoč temu se otrok nauči vestnosti. In vadi. In vadba otroka je napor in so stiske … tudi za starše.

Vsakdanje življenje v družbi hišnega ljubljenčka, ki ima svoje želje in potrebe, zagotovo uči empatije. Empatije kot sočutja – žalosten sem, ko je žalosten nekdo drug. Empatije kot zaznavanja potreb drugega – vidim, kaj nekomu manjka. Zahvaljujoč hišnemu ljubljenčku se otrok nauči zaznati, kaj vidijo odrasli in na kaj se mora nemudoma odzvati.

Odnos do živali je odnos do narave. Narave, katere vlogo v razvoju otroka vidimo vedno bolj jasno, tem bolj se kot družba od nje oddaljujemo. Pes v hiši lahko ta razkol nekoliko omili. To drži, a le takrat, ko obveznosti, povezane s psom, ostanejo otrokove … pogosto namreč rade neopazno preidejo na starše.

Očitno je najpomembnejše zdravje. Sprehodi s psom lahko vsekakor pomagajo skrbeti za fizično zdravje. Še bolj pomembno je, da omogočajo širok dostop do ene najbolj redkih sodobnih dobrin – priložnostnih pogovorov z lastnim otrokom.

Možno je, da ta en argument, ta neopazna obveznost, pretehta vsakršno žrtvovanje staršev. Pod pogojem, da poznamo njeno vrednost in jo znamo izkoristiti!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto