“Mož in jaz se zmeraj šaliva, da bi morala na ločene počitnice, ker sva preveč skupaj”

Urška Vovko je žena in mamica treh fantov. Zelo rada preživlja čas s svojo družino, sama pa se napolni z umetnostjo in estetiko. Rada riše in slika, v posebno veselje pa ji je njen poklic arhitektke, kjer lahko s svojo ustvarjalnostjo drugim polepša življenje.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj.

Urška pa se ne skriva le za umetninami, ki jih ustvari, ampak včasih postane umetnina tudi ona sama. Kljub svoji drobni postavi se pojavi na modnih brveh, suverena pa je tudi v poziranju za modne fotografije in kot model za modno striženje.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Seveda se zgodi. Idealen začetek dneva zame je, ko vsi prespimo noč in se zbudimo naspani in spočiti. Potem pa najini fantje, vsak s svojim prepoznavnim korakom, pricapljajo v spalnico in se nama pridružijo pri jutranjem cartanju. Tako jutro je preplavljeno s pripovedovanjem pravljičnih sanj in čarobnim otroškim smehom. Če po tem sledi še slasten zajtrk, je pa že kičasto. 😉

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …
"Ogledalo je umazano" in če je to dan, ko se moram posebej urediti, ogledalo skrbno umijem, tako kot skrbno uredim svoj obraz. To je nekakšna gesta, ki pomeni, da bo dan dober.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
Je življenje potem lahkotnejše. Mislim, da če imam urejeno življenje, rutino in sem umirjenega duha, se to odraža na moji zunanjosti. Tako lepa oblačila in lep mejkap niso le kulisa, ki je lepo videti, temveč moj stil pripoveduje mojo zgodbo, moja tedanja občutja. Tako se moja notranjost odraža navzven.

Ker načeloma delam od doma za računalnikom, se velikokrat do prihoda fantov iz vrtca in šole sploh ne preoblečem. Čemu, če je pižama tako udobna? Me pa moji fantje zmeraj  spravijo v radost, kadar se že zjutraj uredim. Pozorno si me ogledajo in rečejo: "Mami, lepa si," in si mislim, tako majhni so, pa to opazijo.

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Narava ima zame neverjetno moč, saj se mi misli tam zbistrijo, tam začutim Božjo bližino.  Sprehod po gozdu, kjer se barve lesketajo v soju sončnih žarkov, mimo ribnika (tam žubori potoček) in mimo podružnične cerkve, ki je posvečena sv. Družini. To mi je vedno znova v navdih in spoznanje. Male podrobnosti in malenkosti mi napolnijo duha. Na žalost pa si premalokrat vzamem čas za risanje in slikanje, saj se pri tem lahko "na polno" izrazim in si dam duška, kajti papir zdrži vse.

5. Po poklicu ste arhitektka. Kaj je tisto, kar vas pri tem poklicu tako pritegne? Zgradbe za kakšne namene najraje načrtujete?
Spomnim se, da sem že od malega načrtovala sobice in dnevne sobe za svoje barbike ali pa sem iz lego kock gradila hiše. Iz teh iger se je razvila moja radost do oblikovanja hiš in interierjev. Pri celotnem mojem delu mi je v zadovoljstvo, da lahko ustvarim nekaj praktičnega, smiselnega, lahko rečem lepega, nekaj, kar služi uporabniku ter mu napolnjuje življenje. Načrtovanje katerekoli zgradbe je svojstven izziv in se ga z veseljem lotim.

Ustvarjanje doma za družine ali posameznike, pa naj bo to prenova ali novogradnja, pa mi je v posebno veselje, saj s tem svojim strankam lahko pričaram prostor, kjer se bodo počutili DOMA. Mislim, da se moramo v lastnem domu počutiti še posebej prijetno, ustrezati mora vsaki naši potrebi, da se lahko počutimo udobno, varno in izpolnjeno, da se v prostoru lahko sami sprostimo ali pa se družimo s svojimi najdražjimi.

6. Ljubezen do estetike pa ne omejujete zgolj na zgradbe. Večkrat ste se preizkusili tudi na modnih brveh, tudi v Londonu. Kaj vam je pri modnih revijah v največji izziv? Imate iz teh doživetij kakšno zanimivo prigodo, morda takšno, pri kateri ste se močno nasmejali?
Moja strast do estetike je široka. Vsekakor se ne bojim izzivov, ki jih ponuja umetnost oz. svet mode, naj bo to modno striženje, modna fotografija ali nepozaben nastop v Alternative Hair Show v impozantnem Royal Albert Hallu.

Vsak nastop oz. modno fotografiranje je posebno in prigod je veliko, od pokanja balonov med snemanjem do poziranja v izložbi, ko so se me mimoidoči ustrašili, ko so spoznali, da nisem lutka, in moj največji problem, čevlji. Ker sem bolj majhna, zmeraj nosim visoke pete, ampak ker imam še manjšo nogo, so mi čevlji zmeraj preveliki. Velik izziv so bili čevlji v Londonu, ko smo na vaji morali hoditi zelo hitro. Koreografinja me je vedno znova spodbujala k hitrejši hoji, ko pa smo prišli na glavni oder, je rekla, naj vsi uberejo moj tempo. To je bil zanimiv preobrat za vse nastopajoče in pravo olajšanje za moja stopala. 😊

7. Kako se ob vseh obveznostih, otrocih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Joj, midva se zmeraj hecava, da bi morala na ločene počitnice, ker sva preveč skupaj. Na ta način bi doživela, kako je, če nisva skupaj. Oba delava od doma, tako imava skupni zajtrk, skupno malico, skupno kosilo in skupno večerjo, skupaj sva skoraj cel dan. Vseeno pa imava rutino, načeloma si vsak večer vzameva čas za krajši klepet in epizodo krajše serije.

8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Da sem postala mamica in spoznanje, da postati mati ni tako lahko. Že sama zanositev in porodi s carskimi rezi niso lahka reč, posebej če greš čez to trikrat, kmalu še četrtič. Je težko, ampak me je naredilo močnejšo. Po vsakem sinu sem modrejša, zrelejša in srečnejša, saj sem bogatejša za tri navihance (kmalu štiri) in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Da, drži kot pribito, "skrivnostna so pota Gospodova", saj so me ta strma pota spravila v kondicijo za dobro mami in boljšo osebo.

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
"Saj bo." To je pravila moja stara mama, ki je bila velika optimistka, in mi je velik zgled. Kljub težkemu življenju je zmeraj zaupala v Božjo previdnost in verjela, da bo slej ko prej lepše, če se le potrudiš. Če ne odnehaš in si odprt za drugačno pot ter malo stisneš zobe, ko je težko, je vse mogoče.

10. Biti ženska je lepo, ker …
Delamo svet lepši. Vem, zlajnano, ampak imamo to milost in to lahko podarimo sprva sebi, nato pa vsem okoli nas. In tu ni meja.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.