Zakaj je pomembno, da naši otroci obiskujejo svoje stare starše?

Če stari starši živijo v vaši bližini, na družinskem urniku ne sme manjkati tedenski obisk pri njih. Obstaja namreč veliko razlogov, zaradi katerih je to pomemben trenutek za naše otroke in starše.

Papež Frančišek pojasnjuje, zakaj je pomembno, da se stari starši večkrat srečajo s svojimi vnuki in vnuki s svojimi starimi starši: "Tako bodo stari starši pred vnuki sanjali, risali jim bodo cilje, mladi pa bodo od svojih starih staršev jemali moč, da bodo šli v svojem življenju lahko naprej."

Vez, ki se ustvari med starimi starši in vnuki, je zelo posebna in bogata. Gre za izmenično dajanje in jemanje, na primer stari starši vnukom prenašajo svoje izkušnje, čustveno stabilnost, čas, zgodbe, naklonjenost. Otroci pa pripeljejo k starim staršem mladost, jim pomagajo ostati fizično in psihično aktivni, za nekaj časa zaradi njih pozabijo na težave, doživljajo trenutke zabave, zgodb in veliko naklonjenosti.

Otroci imajo radi zgodbe iz preteklosti, ki jih pripovedujejo njihovi stari starši, o tem, kako so živeli, kaj so počeli, kaj so imeli in česa ne, ko so bili otroci ali mladostniki, kako so se igrali, kaj so počeli v šoli. Pogosto jih zanima, kako so se njihovi starši vedli, ko so bili otroci, ali so se obnašali dobro ali slabo, kaj so počeli in kako so nanje gledali njihovi starši. Radi si ogledajo tudi fotografije iz albumov starih staršev.

Pogostejše obiskovanje pomaga otrokom graditi zaupanje v stare starše. Če pa jih obiščejo le enkrat ali dvakrat na leto, postane ta odnos težji in so jim kot tujci.

Papež Frančišek je prepričan, da je treba to vez med starimi starši in vnuki okrepiti, saj je zanj kot matematična formula: "Dialog med tema dvema generacijama bo omogočil, da se sanje mladih zanesejo na modrost starejših, da se ustvari nov prostor za solidarnost, strpnost in nežnost."

Živimo v družbi, v kateri so starejši velikokrat zelo osamljeni. Poleg tega sčasoma njihovo življenje postane rutinsko, kar je vedno dobro prekiniti. Otroci vsak dom napolnijo z veseljem, tako bo to tudi starim staršem pomagalo, da se ne bodo počutili osamljeno.

Vnuki jih bodo napolnili z objemi ter jih vsaj za nekaj časa nasmejali. Zaradi vsega tega se bodo počutili ljubljene. Vnuki so pravzaprav pravo zdravilo za svoje stare starše. Lepo je, da otroci vedo, da jih stari starši z veseljem pričakujejo in da je sreča v tem, da svoj čas in svoje veselje delimo z drugimi.

Igra s starimi starši ni enaka kot s starši ali prijatelji, drugačna je. Pravil je manj, jih celo ni ali pa jih vzpostavijo skupaj in brez ukazovanja staršev. Stari starši razlagajo vnukom igre ali pa gledajo svoje vnuke, kako se igrajo mirno, brez naglice in s potrpežljivostjo. Z njimi jim je udobno, kar mnogi starši težko dosežejo.

Poleg tega je tudi užitek, ki ga občutijo vnuki in stari starši med igranjem drug z drugim, nesporen.

Otroci se učijo iz tega, kar počnemo. Če jih želimo naučiti vrednot, spoštovati starejše in skrbeti zanje, jih ljubiti, morajo najprej to videti v nas.

Pomembno je tudi, da jih naučimo, da gre za starejše ljudi, ki nekaterih stvari ne zmorejo več narediti tako, kot bi si želeli. Včasih jim zato moramo tudi pomagati ali ponoviti kakšno stvar, ki smo jo rekli, ker ne slišijo dobro. Tako morajo otroci razumeti tudi, da bodo morda spet slišali kakšno staro zgodbo iz njihovega življenja, saj so stari starši pozabili, da so jo že povedali.

Najpomembneje pa je, da v prisotnosti starih staršev uživamo, saj čas hitro mine in nekega dne jih ne bo več z nami. Papež je že večkrat ponovil: "Ljudstvo, ki ne skrbi za svoje stare starše in jih ne spoštuje, nima prihodnosti, ker nima spomina. Izgubilo je spomin."

Lepo je videti, da stari starši pripovedujejo našim otrokom stvari, ki smo jih že slišali, a z enakim navdušenjem, kot so to počeli z nami.

Videti obraze začudenja in zanimanja otrok za tiste zgodbe, ki govorijo o tem, kako so živeli v preteklosti, ko so poslušali oddaje na radiu, ker ni bilo televizije, kaj so počeli, ko je bila nevihta in ni bilo vremenskih opozoril kot zdaj, kakšne so njihove najljubše igre, kako so namesto SMS- ali zvočnih sporočil pošiljali pisma in razglednice.

Prav tako pa je pravljično opazovati veselje starih staršev, ko poslušajo vse, kar jim vnuki pripovedujejo o šoli, o svojih prijateljih, o tem, kaj so se naučili. Poleg tega, da jih učijo njihovih iger na tabličnem računalniku, jim kažejo risanke, ki jih sami gledajo, jim pojasnjujejo, kako narediti sebek.

Gre za dve združeni generaciji, ki si delita preteklost in sedanjost. Ne pozabite načrtovati, če je le mogoče, družinskega obiska v domu starih staršev za naslednji konec tedna. Nikar ne dopustite, da bi se vaši otroci ne objeli in delili lepe trenutke s svojim starimi starši.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.