Če se vam zdi vaše življenje dolgočasno, si odgovorite na to vprašanje

Vzrok za dolgčas največkrat iščemo nekje zunaj sebe. Prepričujemo se, da nam je dolgčas zaradi monotonosti našega vsakdana in se pritožujemo nad službo, prijatelji ali pomanjkanjem zanimivih aktivnosti.

Čeprav se morda nenehno lotevamo raznoraznih dejavnosti, ki nas zanimajo, se lahko izkaže, da nam ne zagotavljajo pričakovanega zadovoljstva in ne pripomorejo k temu, da bi prekinili apatijo v našem življenju. V tem primeru se lahko osredotočite na svojo notranjost in tam poskušate najti vir navdiha.

Dolgčas je stanje, ki ni vedno reakcija na dogajanje v zunanjem svetu. Začutimo ga lahko, ko iz nekega razloga ne moremo zavestno doživljati drugih čustev. Lahko se jih bojimo ali sramujemo in jih zato raje zanikamo. Zatiranje občutkov poteka na nezavedni ravni naše psihe, zato se niti ne zavedamo, da blokiramo dostop do podatkov naših izkušenj. Zakaj nam je potem tako dolgčas?

Naše čustveno življenje deluje na osnovi vse ali nič. Z zatiranjem določenih občutkov, največkrat tistih, ki so nam neprijetni, izgubimo stik tudi s tistimi, ki si jih želimo. Težko čutimo stanja, kot je vznemirjenje, radovednost ali zadovoljstvo.

V takšni situaciji svoje življenje dojemamo kot dolgočasno in brezizrazno. Izgubi svojo barvo in vse, kar nas obdaja, postane enolično.

Ne da bi vedeli, kaj se dogaja znotraj nas, iščemo neko "zunanjo" rešitev, da bi premagali svoj dolgčas. Čez nekaj časa pa lahko ugotovimo, da se še ena teoretično zanimiva dejavnost v praksi izkaže za manj kot zadovoljivo dejavnost. Morda je to pravi čas, da posvetite pozornost svojemu čustvenemu življenju. Kje začeti?

Nezmožnost sprejemanja različnih občutkov v sebi je posledica naših življenjskih izkušenj v preteklosti, ki jih lahko ozavestimo tako, da jih poskušamo razumeti.

Na ta način lahko dosežemo svoja na videz pozabljena čustva in dobimo priložnost, da izkusimo tisto, česar v danem trenutku življenja ni bilo mogoče sprejeti, ker je bilo onkraj naših umskih zmožnosti. Če nečemu že pozabljenemu pripišemo nov in drugačen pomen, se lahko ponovno povežemo s svojimi različnimi čustvi.

Pomislite, katera čustva vam je težko sprejeti. Morda se ne marate jeziti ali pa se nočete bati. Ali pa morda sovražite občutek žalosti in hrepenenja? Nekaterim občutkom pomaga dejstvo, da vplivajo na vsakega izmed nas in so naravna reakcija na dano situacijo v zunanjem in notranjem svetu. Vsako čustvo je moralno nevtralno, zato vam ni treba soditi po lastnih občutkih. Samo vedenje je mogoče presojati moralno.

Včasih ne želimo priti v stik s svojimi čustvi, ker bi to vključevalo občutenje bolečine v sebi. Takrat boste morda ugotovili, da je bežanje pred bolečimi občutki zelo drago, saj se s tem oddaljujete tudi od prijetnih izkušenj.

Ni se vam treba ukvarjati s tem, kar se vam zdi težko in česar se bojite. S tem ko se dokopljete do svojih čustev, prebujate svoje notranje življenje in občutek dolgčasa izgubi pomen.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.