Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Beseda dolgčas vzbuja strah. Povezana je s položajem parov, ki v zakonu ne vidijo več skupnega prostora za rast in ljubezen. "Nimava se več rada," je pogosta diagnoza tega stanja.
Zakaj se v odnosu pojavi dolgčas? Italijanska zdravnica in psihoterapevtka Mariolina Ceriotti se te teme loteva v svoji zadnji knjigi z naslovom Nepopoln par z zgovornim podnaslovom Kaj, če so napake sestavni del ljubezni?
Ceriottijeva trdi, da "je eden od vzrokov, zakaj se ljudje ne poročijo, strah, da bo skupno življenje prineslo rutino in z njo dolgčas".
Ko govorimo o dolgčasu pri odraslih osebah, strokovnjakinja pojasnjuje, da "mislimo, da je dolgčas sovražnik, ki nas udari, kadar stvari, situacije ali osebe okrog nas postanejo preveč običajne in ponovljive. Proti temu se borimo tako, da množimo novosti".
"Ko nek zakon postane dolgočasen, se zdi, da je najboljša rešitev zamenjava soproga/e z novo osebo, ki bo vzbudila nova čustva." Ceriottijeva zatrjuje, da "na žalost ta sprememba ne prinese rešitve za dolgčas oziroma je ta kratkotrajna: potem se problem znova pojavi in nas sili v novo spremembo".
Kako Ceriottijeva tolmači izjavo "nimava se več rada"? Avtorica meni, da so nekoč zakoni razpadli zaradi resnično tehtnih razlogov, danes pa je za ločitev dovolj nekaj dolgčasa. Ko pride do te točke, je potrebno nekaj poguma za iskreno spraševanje in analizo: "To pomeni, da drug v drugem nisva sposobna vzbuditi čustev in misli in se zato skupaj dolgočasiva."
Da bi v zakonu preprečili dolgčas, Ceriottijeva predlaga ustvarjalnost. A o čem v bistvu govorimo, ko rečemo ustvarjalnost?
"Gre za osebno ustvarjalnost, pri kateri vsak izmed nas nekaj sebe in svojega notranjega sveta postavi v zunanji svet."
"Pomembna in pogosta napaka je biti mnenja, da so za naš dolgčas krivi drugi," opozarja strokovnjakinja na podlagi dolgoletnih izkušenj s pari, ki jim svetuje.
Ceriottijeva trdi, da morata biti za učinkovito ustvarjalnost izpolnjena dva pogoja: "Najprej, da nenehno skrbimo za svoje notranje vire, kajti bolj ko smo notranje bogati, bolj smo ustvarjalni."
To pomeni, da moramo delati na sebi, na primer da spodbujamo osebne vrednote, ker se te vedno odražajo na drugih: študij, pridobivanje znanj, molitev, rast v poslušanju, empatiji, potrpežljivosti in solidarnosti.
Drugi, enako pomemben pogoj je, da razvijemo jezik oz. izrazna sredstva, s katerimi bomo vse te notranje vire lahko izrazili: spodbujanje ustvarjalnosti je jalovo, če je v konkretnem življenju ne znamo izraziti in razviti.
Če na primer nekdo odkrije, da rad slika, se bo moral najprej naučiti tehnik slikanja in risati. Enako je s fotografijo ali kuhanjem. Vse to lahko prenesemo tudi na zakon: "Vsako človeško delovanje ima svoja pravila in bolj ko jih obvladam, več zadovoljstva bom pri tem občutil in bolj vidno bo tudi navzven za druge, pravi psihoterapevtka.
Ključ do ustvarjalnosti v paru je po Ceriottijevi naslednji: "V zakonu je zelo pomembno, da vsak čisto konkretno skrbi, da ima drugi dovolj prostora za svojo ustvarjalnost, tako kot bi si želel tudi sam."
"Zakon ne sme biti nekakšna kletka, ki se ji nazadnje na silo prilagodimo, temveč mora biti to prostor vzajemnega dobrega počutja, v katerem lahko vsak še naprej raste in se razvija vse življenje," dodaja.
Ustvarjalnost, o kateri govori avtorica, predstavlja vidike, ki bodo paru pomagali, da ne bo zapadel v dolgčas: "Korenina te ustvarjalnosti je v radovednosti in želji po novih spoznanjih."
Vse to se odraža skozi sposobnost vedno boljšega spoznavanja in razumevanja tako sebe kot drugega. Naučiti se, kako delujemo, vedeti, kaj nam predstavlja težavo in kaj nam prinaša dobro počutje, osmisliti, kar se nam dogaja, vse to nikoli ni dolgočasno. Med drugim tudi zato, ker ne gre za neko statično znanje.
Če na življenje v zakonu gledamo kot na nekaj živega, kar je vredno truda in napora, da dosežemo kreativnost, bomo v odnosu uspeli. Ko par ne skrbi za svoj odnos, potem vsakdo išče izpolnitev naravne osebne svobode drugje, kar nikoli ni ustrezno za skupno življenje in prepogosto vodi v razdor.
"Lahko se zgodi," opozarja Ceriottijeva, "da se osebna ustvarjalnost izrazi v drugih okoljih (na delu, med prijatelji, ljubimci) in družina postane le prazna lupina brez vsebine."
Ali obstaja rešitev, ko se v zakonu pojavi dolgčas? Psihoterapevtka pušča vrata odprta za upanje: "Če se vsaj eden od zakoncev resno odloči znova začeti, potem je zakon mogoče rešiti."
Ceriottijeva ob tem spomni na znan citat francoskega filozofa Hadjadja: "Boj za zvestobo ni v tem, da se pretvarjamo, ko v odnosu več nič ni ostalo, ampak da ohranjamo dovolj čist pogled, da vidimo bogastvo, ki je vedno navzoče."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
