Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Priznanje je bilo zelo pogumno, še posebej, če upoštevamo, da je velik del pop-rock glasbene scene izjemno seksualiziran. Toda Billie Eilish, pevska zvezda zadnjih let, je brez oklevanja priznala, da je imela ob rabi pornografije uničen del otroštva in mladosti.
"Pornografske filme sem začela gledati zelo zgodaj, že v starosti okoli 11 let," je mlada pevka pojasnila v pogovoru v radijski oddaji ameriškega voditelja Howarda Sterna. "Mislim, da je to resnično uničilo moje možgane in zdaj sem povsem obupana, ker sem se kot otrok tako zelo izpostavljala pornografiji."
Nekoliko protislovno je, da se je Eilisheva odločila za takšno razkritje prav v tej oddaji, ki že od vsega začetka velja za precej sporno: njen voditelj namreč vztrajno pripravlja program z jasno in prostaško vsebino, ki je vedno povezana s spolnostjo.
"Kot ženska trdim, da je pornografija nekaj sramotnega. Če sem iskrena, sem nekoč gledala veliko filmov s pornografsko vsebino," je povedala brez dlake na jeziku.
Pevka je v nadaljevanju pogovora še pojasnila, da je "pogosto gledala nasilno pornografijo" in nenehna izpostavljenost tovrstnim vsebinam jo je globoko ranila. Eilisheva ni obiskovala srednje šole, zato je veliko časa preživela doma, saj so jo starši šolali na domu. V tem obdobju je začela gledati filme s pornografsko vsebino.
Med omenjenim radijskim pogovorom je pripovedovala tudi o motnjah, ki jih je, kot je prepričana, povzročila prav izpostavljenost pornografiji: nočnih morah, spalni ohromljenosti in težavah v navezovanju stikov z moškimi.
Vedno je nosila široka, ohlapna moška oblačila, ker ni želela pritegovati pozornosti s svojo postavo. Poleg tega ima Tourettov sindrom, motnjo, ki močno omejuje njeno življenje in stike z drugimi ljudmi.
Odkrita zagovornica duševnega zdravja
Eilisheva je ena najbolj odkritih mladih umetnic v zvezi z vprašanjem duševnega zdravja, saj v javnosti pogosto deli svoje stiske in izkušnje. Priznala je celo, da je že premišljevala o samomoru, zaradi česar je poiskala tudi strokovno pomoč in je obiskovala terapevta; vse to, še preden je dopolnila 18 let.
Kljub vsemu je danes, pri svojih dvajsetih, ena najbolj iskanih umetnic na mednarodni glasbeni sceni, čeprav je doslej izdala šele dva albuma. Poleg vseh drugih priznanj je prejela sedem grammyjev, napisala pa je tudi naslovno pesem za zadnji film o Jamesu Bondu, No Time To Die (Ni čas za smrt).
Njene izjave, v katerih tako odločno obsoja škodo, ki jo povzroča pornografska filmska industrija, niso ostale neopažene: to so pričevanja iz prve roke o škodljivosti pojava, ki žal postaja vedno bolj razširjen.
Številne raziskave kažejo, da zgodnja izpostavljenost pornografskim vsebinam pri otrocih in mladostnikih vpliva na njihov nevropsihološki razvoj; povzroča telesne, čustvene in spoznavne motnje in vpliva na poznejše intimne medosebne odnose.
Mnogi izvedenci opominjajo, da je zasvojenost s pornografijo primerljiva z drugimi zasvojenostmi, saj oseba, ki gleda pornografske filme, občuti potrebo, da mora biti izpostavljena vedno več in vedno skrajnejšim pornografskim vsebinam, to pa mora početi vedno pogosteje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
