Čudovita simbolika božične devetdnevnice

Cerkev pozna različne dobe, ki pomenijo poseben mejnik ali obdobje: osmino, ki pomeni osemdnevno praznovanje praznika (božiča in velike noči), tridnevnice in devetdnevnice, ki nas na poseben način pripravljajo na določene praznike. Med temi ima posebno mesto božična devetdnevnica.

Največkrat med nami nastane nekoliko zmede okoli vprašanja, kdaj se božična devetdnevnica sploh začne. Po Rimskem misalu in drugih bogoslužnih knjigah se božična devetdnevnica začne 17. decembra in sklene 24. decembra, ko zvečer več ne obhajamo devetdnevnice, ampak s prvimi večernicami in mašo svetega večera že vstopimo v božično praznovanje.

A to še vedno pomeni le sedem dni. Da pa bi čas priprave na božič kar najbolje izkoristili, se večinoma devetdnevnica začne že 16. decembra. Izraz devetdnevnica je tako torej predvsem simboličnega pomena in ne pomeni časovnega okvirja.

Predvsem v Sloveniji je obhajanje božične devetdnevnice združeno s sveto mašo, čeprav se ponekod obhaja kot posebno bogoslužje. Vsekakor je božična devetdnevnica izredno bogata in pomembno je, da ohranimo njene prvine.

To povabilo in celoten spev sicer ne izhaja iz svetopisemskih ali podobnih besedil, ampak povzema napovedi o rojstvu Mesija. Na poseben način je lep povzetek pričakovanja izraelskega ljudstva.

Spev, ki ga običajno pojemo kot psalm oziroma spev po berilu, temelji na knjigi preroka Izaija, ki je polna čudovitih podob in napovedi o Mesiju. Imenuje ga Emanuel – Bog z nami, ter ponavlja klic, naj Gospod več ne odlaša, ampak pride in reši svet.

Ta spev v šestih kiticah povzema glavne teme našega odrešenja ter poudari povezavo med Jezusovim učlovečnjem in smrtjo na križu. Kot izpovedujemo v veroizpovedi: ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes in se utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek.

Gre za sedem odpevov (antifon) k Marijinemu slavospevu (Magnificat), ki so glasbeno med najlepšimi deli devetdnevnice. Vsaka antifona nam predstavi nekoliko drugačno podobo Mesija: Modrost, Gospod, korenina Jesejeva, ključ Davidov, Vzhajajoči, Kralj narodov, Emanuel. Vsaka od teh podob ima močno simboliko v Stari zavezi ter je povezana s pričakovanjem obljubljenega Mesija. Sicer gre za glasbeni del, ki je sicer zelo zahteven, a izredno čudovit in namenjen izključno za posamezni dan devetdnevnice.

Če v vaši župniji odpevov ne pojejo, jim lahko prisluhnete tukaj:

Zadnji del devetdnevnice se nato sklene s slovesnim Marijinim slavospevom, kot ga najdemo v evangeliju po Luku.

Namen devetdnevnice je, da v sebi obudimo pričakovanje Jezusovega prihoda. Jezus sam je svoje učence opomnil, da so mnogi rodovi od Abrahama dalje željno pričakovali dan, ko bo prišel On – Odrešenik, pa jim to ni bilo dano. Naj nas prevzame lepota božične devetdnevnice in pustimo, da nas nagovori Božja beseda. Tako bomo v veselem pričakovanju in z dobro sveto spovedjo lahko v polnosti obhajali božične praznike.

Kralja, ki prihaja, pridite molimo!