Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
Katoliški popotniki so morda vajeni pogleda na osupljive kapele, zgrajene na vrhu pečin ali gora. Toda kapela sv. Marjete v vulkanu v španski pokrajini Kataloniji jih ponese še korak dlje: v 15. stoletju so jo zgradili sredi nekdanjega kraterja zdaj že ugaslega vulkana.
Izvirno zgradbo je uničil potres in znova so jo postavili leta 1865 v romanskem slogu. Danes preprosta enoladijska kapela osamljena stoji sredi travnikov in grmičevja, zraslih prek kraterja, ki je nekoč bruhal lavo. Okoli nje so vulkanske stene, ki jih zdaj prekriva listnati gozd. Priti do te oddaljene kapele ni tako preprosto. Iz bližnje vasi Saint Pau potrebujete okoli 25 minut hoje po strmi poti, da dosežete vulkan, ki meri skoraj 700 metrov v višino.
Obredov v tej kapeli običajno ne obhajajo, razen 20. julija, na god sv. Marjete Antiohijske, zavetnice porodnic. Tisti dan se na stotine vernikov odpravi na pohod, da se udeležijo svete maše v vulkanski kapeli in slovesnosti, ki jo pripravijo ob tej priložnosti.
Zgodba, ki so jo objavili v reviji Smithsonian, pravi, kako najverjetneje ni naključje, da god sv. Marjete Antiohijske obhajajo prav v spečem vulkanu.
Sv. Marjeta Antiohijska je bila ena prvih kristjank, ki so živele v Antiohiji na območju današnje Turčije. Zaprli so jo v ječo, ker se ni bila pripravljena odpovedati krščanski veri in se poročiti z rimskim oblastnikom. Po krščanskem izročilu se ji je v času, ki ga je preživela v ječi, prikazal hudič v podobi zmaja. Legenda pravi, da je zmaj Marjeto pogoltnil, vendar se je uspela čudežno rešiti. Zmajev trebuh so prerezali in Marjeta je stopila ven nedotaknjena.
Po navedbah prispevka v reviji Smithsonian so kapelo v čast sv. Marjeti Antiohijski zgradili znotraj vulkana, da bi vernike zaščitili pred ognjem (torej zmajem oz. hudičem).
Danes so tamkajšnji prebivalci lahko povsem mirni: ogenj in lava jim ne grozita več, saj je omenjeni vulkan, del vulkanske verige La Garrotxa, nazadnje izbruhnil pred 10.000 leti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
