Kako si je Jezus zamislil spolni odnos?

Med pripravo na zakon so nam rekli, naj tako v partnersko življenje kot v spolnost postavimo Jezusa. Vendar nam niso razložili, kako konkretno naj bi to storili. Med partnerjema Jezus tako lahko postane prava okrasna navlaka! Nekateri bodo rekli, da je treba moliti skupaj in živeti aktivno zakramentalno življenje. Se strinjam. In v spolnosti … kratka molitev pred in po … Kaj pa se s tem spremeni? Ne prav veliko! In vsi mi poznamo zakonce, ki kar "pokajo od vere", pa imajo kljub temu veliko nesoglasij in so morda videti celo nepovezani.

Če pogledamo, na kakšen način Jezus razlaga zakon in spolnost v evangelijih, se zdi, da kaže na naslednje temelje:

In ne zanika, da je to težko: "Kdor ima ušesa, naj posluša." Opozori tudi na nekaj pasti: trdosrčnost, poželjiv pogled, ki je že prešuštvo. To je že konkreten program, če se navežemo na Evangelij po Mateju (5. in 19. poglavje). Če pa gremo še dlje in si zaželimo, da bi bili Jezusovi učenci, pa bi morali postati še nežni in ponižnega srca. To bo v očeh sozakonca imelo velik pomen.

Poglejmo, kako na telo gleda Jezus: kako se dotika oseb in kako dovoli, da se ga dotaknejo. Delovati v zakonu na Jezusov način pomeni posvetiti posebno pozornost telesu sozakonca, saj se s telesom dotikamo in dotike prejemamo. Postaviti Jezusa v življenje zakoncev ne pomeni "poduhoviti" medsebojni odnos.

Pravzaprav pomeni nasprotno: ta odnos mora vedno bolj postajati meso. Rečemo lahko, da je smisel Jezusove osebe utelešenje, prevzeti telo, bivati v vseh dimenzijah obstoja. Tako torej v zakonu biti podoben Kristusu pomeni utelesiti se, počastiti telo, dati mu vso vrednost, ki mu pripada, in ga podariti drugemu.

Končno postaviti Jezusa v središče življenja zakoncev pomeni dovoliti, da Beseda postane meso. Beseda je meso. Konkretno to pomeni, da ne moremo biti Jezusovi učenci, če med nami ni kakovostne besede. Jezus je mojster umetnosti pogovora, ki tolaži. Z lahkoto se lahko o tem prepričamo, če preberemo nekaj njegovih pogovorov. Nekateri so dolgi (na primer z Nikodemom, s Samarijanko …), drugi so kratki (s častniki, Petrom, Magdaleno …), vendar vsi kažejo, kako je lahko pogovor ploden in kako lahko spremeni srce.

Značilnost Jezusovih besed je, da postanejo meso. To so besede, ki jih občutimo v telesu in ki so podane po dejanjih in služenju. Za zakonca lahko spolnost, kjer ni pogovora, postane zgolj nagon. Beseda počloveči spolnost, razjasni naše namene, razkrije drugemu, da ga ne izrabljamo, ampak da ga ljubimo.

"Jezik telesa mora biti bran v resnici," je rekel papež Janez Pavel II. Sprejemati to, kar mi želi drugi povedati o telesni združitvi ali o kateremkoli dogodku iz svojega življenja, pomeni postaviti Jezusa v našo spolnost, v naše zakonsko in partnersko življenje. Pomeni, da se odpovem strahu, da bi morda moral kaj spremeniti, in se odpovem, da bi pred drugim zakrknil svoje srce.

Nekaj konkretnih namigov preberite v fotogaleriji.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Nataša Rupena.